Arhiv starega napoja

7. 12. 2022

 S. Rajaković PRIMER DOBRE PRAKSE – računalniški dan

Odločila sem se, da bom v 3. razredu izvedla dan dejavnosti z naslovom Računalniški dan. Dan dejavnosti poteka 5 šolskih ur.

Ko sem učencem omenila, da bomo imeli ta dan, so se ga zelo veselili. Seveda je bilo prvo vprašanje, ali bomo igrali igrice. 

Glede na to, da smo se srečevali v zadnjih dveh letih z delom na daljavo, učencem delo z računalnikom ni neznanka. Res je, da učenci v 3. razredu še vedno potrebujejo pomoč odraslih, vendar smo ugotovili, da so Teamse že kar dobro osvojili. 

Moj dan je bil namenjen spoznavanju Office – ovih orodjih, kot so Word, PPT in 3D slikar, želela sem, da se tudi naučijo brskanja po spletu, po spletnem brskalniku Google in se seznanijo s programom Canva. Zadala sem si kar veliko dela.

Dan sem oblikovala tudi po načelih formativnega spremljanja.

Posnetek predavanja –>klik (od 0:00 do 19:37)

Roman Bobnarič Moja izkušnja z računalniškim opismenjevanjem v 1.VIO

Z uvajanjem računalništva  v pouk OŠ se ukvarjam že cca 10 let (bi rekel še prej kaki 2 leti več). Ko se skoraj vsak teden srečujem s tem delom, se vedno znova sprašujem kje smo ga vsi »mimo vsekali«, da nam ne uspe otrok naučiti vsega, kar mislimo, da bodo potrebovali.

Na eni strani je verjetno to, da ni obvezno kot nek samostojen predmet. Po drugi strani je tudi to, da učiteljih vseh X predmetov niso vešči vsega, kar jim v UN piše, da bi morali učence naučiti. Po tretji strani se tehnologija toliko obrača, da ne utegnemo učiteljev naučiti novosti, pa so spet nove novosti….

Ampak, na svoji poti sem se naučil, da je treba vztrajati in včasih tudi pasti, da nekaj dosežeš. Kaj so izkušnje pokazale, kaj sem naredil narobe, kaj je bilo OK …  morda lahko komu s tem pomagam.

Začel sem vedno v 1. razredu – skupaj z učiteljico RP. Nato v 2. razredu – skupaj z učiteljico RP. Nato v 3. razredu – skupaj z učiteljico RP. Nikoli sam, ker imajo oni fuuuuuuuul dobrih idej, samo nimajo znanja in časa tega vsega pripraviti.

»No, drugo leto je bilo lažje, ker sem nekaj že vedel o tem. Tretje še lažje. Potem pa spet težje, ker se je pojavil kup novotarij… »  tako nekako se sliši moderni Sizif.

Me pa zanima, kaj bi rekli moji otroci na to, kar bom povedal in pokazal.
Morda bi kaj dodali…

Roman Bobnarič, prof.

Posnetek predavanja –> klik (od 20.33 do 56:51, naprej pa razgovor na to temo)

7. 2. 2024

S programiranjem začnemo pri neobveznem izbirnem predmetu računalništvo v 4. razredu. Programske koncepte, kot so zaporedje ukazov, zanke, pogojne stavke, uporabo spremenljivk in seznamov, vhodne podatke, se učenci naučijo s pomočjo aplikacije Scratch. Jemljejo ga kot orodje za igranje igric, a se z njim lahko tudi učijo. Pri pouku v 4. in 5. razredu pripravimo nekaj projektov, ki so primerni za mlajše: v prvih razredih utrjujejo seštevanje in odštevanje, v tretjem poštevanko.

Ker poleg poučevanja računalništva v 2. triadi, poučujem tudi matematiko v 3. triadi, sem te učence spodbudila, da so pripravili »igrice«, ki jih igrajo v zadnji triadi. V Scratchu lahko narišejo željen pravilni večkotnik, se učijo na pamet kvadrate števil med 11 in 20, korenijo, utrjujejo računanje s celimi števili, urijo zaokroževanje števil, iščejo prafaktorje, množijo dvočlenike …

Nastal je seznam projektov v Scratchu, ki jih učenci lahko uporabijo pri učenju in utrjevanju matematičnih vsebin.

Vabim vas, da si mojo predstavitev ogledate in sodelujete pri dopolnitvi seznama.

S Čotar Konrad, Vključevanje temeljnih vsebin RIN od vrtca do 5.razreda osnovne šole: prve izkušnje projekta B-RIN

17. 1. 24

Po dveh letih obiskovanja neobveznega izbirnega računalništva učenci že kar obvladajo Scratch in postavi se vprašanje: ali ponuditi prehod na kakšen resnejši programski jezik. Pred leti sem jim ponudil Python. Tomo je že deloval, za svoje potrebe sem prevedel Python za otroke (Jason R. Briggs), na osnovi knjige pripravil spletno učilnico…

O dobrih in slabih straneh boste več izvedeli na predavanju.

T. Jerič, Izdelava ocenjevanja znanja s pomočjo spletne učilnice Moodle

Dandanes se pouk izvaja s pomočjo uporabe sodobne informacijske komunikacijske tehnologije, saj uporabljamo projektorje, elektronske
table, tablične, prenosne in osebne računalnike. Poleg strojne opreme je na voljo različna programska oprema; aplikacije in elektronske vsebine
lahko nadomestijo papir. Učni pristopi in metode poučevanja se spreminjajo v taki obliki, da spodbujajo vključevanje in uporabo
informacijske komunikacijske tehnologije v vseh fazah pouka, tudi pri ocenjevanju znanja.  Z uporabo interaktivnih gradiv je delo hitrejše in
enostavnejše, izboljša se učinkovitost pedagoškega procesa, pri dijakih in učencih se poveča motivacija in samostojnost za učenje, usvajanje
znanja je lažje in učinkovitejše. Predstavila bom primer spletnega orodja Moodle, ki med drugim omogoča tudi izdelavo testov in izvedbo
elektronskega preverjanja ter ocenjevanja znanja za dijake in učence.

A. Potočnik Zadrgal: Sejem zaključnih nalog na Šolskem centru Kranje

Na Šolskem centru Kranj vsako leto organiziramo sejem zaključnih nalog. Dijaki zaključnih letnikov smeri računalništvo, elektrotehnika in mehatronika najboljše zaključne naloge predstavijo ostalim dijakom, zaposlenim na šoli, staršem in delodajalcem. Sejem zaključnih nalog je ena najboljših priložnosti za promocijo naše šole, z njim omogočamo tesnejši stik naših dijakov z delodajalci, hkrati pa predstavlja zgled in motivacijo mlajšim generacijam.

M. Lokar: Nekaj gradiv za poučevanje programiranja

Ogledali si bomo nekaj gradiv, ki lahko pridejo prav vsakem, ki poučuje začetne korake v svet programiranja.  Med njimi bodo npr. How we teach computing, Miles Berry’s 14 principles of practical programming, Why we should teach our children to code in drugi …

Še zadnjič v letu 2023 nas čakajo “IZZIVI”. Tokrat bomo poslušali eno zalo praktično usmerjeno predavanje s predstavitvijo zanimivega orodja in “strateško” predavanje glede stanja in načrtov za prihodnosti RIN s slovenskem šolskem prostoru.

Vabljeni vsi (in tudi vaše kolegice in kolegi)

Naslednje srečanje: sreda, 20. 12. ob 19:30:

Jasmina Vučko, Simulacijska orodja kot uvod v praktično delo

Predstavila bom del simulacijskega programa Tinkercad, ki nam je v veliko pomoč pri sestavljanju elektronskih vezij. Uporabite ga lahko pri delavnicah, fiziki, elektrotehniki ipd.

Pogledali si bomo kako kreiramo nov projekt, kako ga poimenujemo, knjižnico komponent in shranjevanje projektov. Pokazala bom tudi nabor že izdelanih projektov in nekaj primerov dobre prakse. Ter podala ideje kakšna znanja lahko povezujete s pomočjo programa

I. Pesek, Razvoj in inovacije: pregled projektov Ministrstva za vzgojo in izobraževanje

V tej predstavitvi se bomo poglobili v aktualne trende in razvoj RIN ter digitalnih kompetenc znotraj izobraževalnega sistema. Začeli bomo z analizo trenutnega stanja, sledi pregled trenutnih projektov. Predavanje bo sklenjeno z razpravo o prihodnjih načrtih in strategijah za nadaljnji razvoj.

======================================================

ZOOM: https://uni-lj-si.zoom.us/j/94591171819?pwd=NUlMaitEczcvS3lia2xPaDR1bjd6dz09

Jasmina Vučko, Ponovimo učno vsebino s pomočjo digitalnih kartic

Predstavila bom uporabo digitalnih kartic (Plickers). Digitalne kartice so uporabne tako za osnovnošolce kot dijake. Z njimi lahko preverimo predznanje ali doseganje znanja ob koncu poglavja oz. učne vsebine.

V svojem prispevku bom razložila postopek kako uporabiti digitalne kartice v razredu. Demonstrirala bom kako ustvarimo razred, kako ustvarimo nov komplet nalog in kako lahko naš nabor nalog razdelimo v več sklopov (glede na vsebino).

Prikazala bom primer, ki sem ga uporabila v razredu in mnenja dijakov.

K. D. Dovč Testiranje pametne učilnice Cobie AI

Predstavitev pilotnega projekta – programiranje z delčki z uporabo pametne učilnice Cobie AI

M. Lokar   Kako pohitriti rekurzijo – memoizacija

Med različnimi prijemi pri programiranju se pogosto izogibamo rekurziji, saj naj bi bila zapletena za razumevanje, dobljena koda pa počasna. Ogledali si bomo nekaj primerov, kjer bomo pokazali, da temu ni tako. S pomočjo rekurzije določene algoritme lahko sestavimo na enostaven način, s tehniko, ki ji rečemo memoizacija, pa lahko poskrbimo, da je dobljena koda dovolj hitra.