Kategorija: Arhiv

Preizkusite brezplačen uvodni tečaj Pythona za dijake

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7470495374626095106

Mednarodna pobuda Bebras, katere cilj je spodbujati računalništvo, informatiko in računalniško mišljenje med učenci in dijaki, vse učitelje vabi, da preizkusite brezplačen uvodni tečaj Pythona za učence in dijake.

Tečaj programiranje v Pythonu uvaja na privlačen, zgodbeno zasnovan in interaktiven način, hkrati pa razvija veščine računalniškega mišljenja, kot so razčlenjevanje problemov, prepoznavanje vzorcev, abstrakcija in algoritmično razmišljanje.

Zgodba je postavljena v prihodnost: učenci na šolskem strežniku odkrijejo nenavaden program in prebudijo speči sistem, za katerega ni povsem jasno, ali deluje v njihovo korist ali ne. Na tečaju spoznajo temeljne koncepte, kot so:
– vhod in izhod podatkov,
– pogojni stavki,
– zanke,
– seznami ter
– osnove kibernetske varnosti in umetne inteligence.

Predhodno znanje programiranja ni potrebno, saj je poudarek na razmišljanju, reševanju problemov in razumevanju delovanja sistemov.
Tečaj je na voljo v na voljo v angleščini, nemščini, francoščini, španščini in mandarinščini .
Primeren je tako za uporabo pri pouku kot za samostojno učenje.

Več informacij: https://www.digital-technologies.institute/python-intro

Če želite tečaj preizkusiti s svojimi učenci, ustvarite brezplačen učiteljski račun. Na spletni strani tečaja v polje School vpišite Bebras.

Spoznavanje algoritmov skozi debato

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7468240682546098176

Za in proti: Soočenje dijakov glede algoritmov na družbenih omrežjih

Dijaki Gimnazije Kranj so se preizkusili v debatnem tekovanju, kjer so debatirali o trditvi:
“Ta zbor nasprotuje uporabi algoritmov, prilagojenih posameznemu uporabniku, za prikaz zabavnih vsebin po izbiri uporabnika.”

Razdeljeni so bili v dve skupini –
ena je morala trditev zagovarjati , druga pa ji nasprotovati.
Debata je potekala v angleškem in slovenskem jeziku.

Za pripravo na tekmovanje so imeli čas približno pet tednov. V tem času so samostojno in v skupinah raziskovali delovanje algoritmov na družbenih omrežjih in drugih platformah, zbirali vire ter pripravljali argumente za in proti.

Medtem ko takšna oblika dela zahteva precej raziskovalnega dela dijakov in mentoriranja, hkrati omogoča razvoj veščin argumentacije in kritičnega mišljenja in obenem na dijake deluje motivacijsko.

Za in proti, Zavod za kulturo dialoga, ki je organiziral tekmovanje, šolam tudi sicer nudi podporo (delavnice, pomoč pri pripravi uravnoteženih trditev) in je odprt za sodelovanje pri novih temah, tudi na področju računalništva in informatike.

Varna raba interneta

Pri pouku informatike v 1.letnikih smo v letošnjem šolskem letu posvetili precej pozornosti varni rabi interneta. V inovativnih oddelkih projekta KATARINA (ki ga financira EU prek NOO) smo pri pouku obeležili Dan varne rabe interneta. Po priporočilih Safe.si smo izvedli učno uro z naslovom Pametni potrošniki v digitalnem svetu. Pogovarjali smo se o poslovnih in psiholoških mehanizmih sodobnega digitalnega potrošništva, oglaševalskih strategijah, vplivnežih, lažnih spletnih trgovinah, prepričevanju in manipulaciji. Dijaki so s pomočjo kviza ugotavljali kako prepoznati laži na internetu. Gimnazija je označena na zemljevidu sodelujočih šol Slovenije na spletni strani Safe.si.
V inovativnih oddelkih projekta KATARINA drugega letnika smo v sklopu Omrežja in internet izvedli učni scenarij Varnost na spletu. Namen je dijakom približati temeljne koncepte spletne varnosti ter jih spodbuditi k varnemu, odgovornemu in kritičnemu ravnanju pri uporabi spletnih storitev. Dijaki se naučijo prepoznavati varnostna tveganja, razumejo pomen močnih gesel in več faktorske avtentikacije ter znajo oceniti varnost spletnih storitev in zaščititi svoje osebne podatke.

Predstavitev projekta KATARINA španskim učiteljem

V okviru Erasmus+ (Job shadowing)smo na Gimnaziji Škofja Loka v tednu od 4. do 15. maja imeli na obisku dva gosta, ravnatelja in profesorja tehničnih predmetov iz španske šole IES Sa Colomina d’Eivissa. Zanimal jih je tudi pouk informatike na naši šoli. Prisostvovala sta pouku, vajah iz informatike za 1. letnik. Pri prvih vajah sem izvajali učni scenarij Programiranje v Pišku – zanke z uporabo pametne učilnice Cobie AI, pri drugih pa Omrežni laboratorij01 prav tako z uporabo Cobie AI. Bila sta navdušena nad načinom dela, ko razlago podaja umetna inteligenca, prav tako preverja rezultate in podaja povratne informacije dijakom. Učitelj spremlja njihovo delo na svojem računalniku in ima več časa, da z dijaki dela individualno.

Učni scenariji so nastali v projektu KATARINA z sodelovanjem z zunanjimi izvajalci, ki so razvili pametno učilnico Cobie AI.

V razgovoru po pouku sem projekt KATARINA, v katerega je vključena naša šola, predstavila gostoma.

Dijaki Erasmus+ mobilnosti obiskali pouk informatike

Danes smo pri pouku informatike imeli obisk dijakov iz Erasmus+ mobilnosti, projekt z naslovom Diversity. Dijaki partnerskih šol Gimnazije Škofja Loka prihajajo iz Nemčije (Konstanz), Češke (Tabor), Španije (Monzón) in Avstrije (Wels). Programirali smo v Pišku in sicer z uporabo Cobie AI učilnice. Obisk je bil prijetna popestritev pouka, naši dijaki so jim slovensko razlago prevedli v angleščino, razvilo se je ustvarjalno sodelovanje.

Gostje so po koncu ure povedali, da jim je bil način dela všeč in da je ura v prijetnem sodelovanju in klepetu z našimi hitro minila.

Naloge, ki jih rešujemo v spletni učilnici Cobie AI so nastale v sodelovanju z zunanjimi izvajalci v projektu KATARINA.

OMREŽNI LABORATORIJ V SPLETNI UČILNICI Cobie AI

V okviru projekta KATARINA smo v letošnjem šolskem letu za sklop Omrežja izvedli učni scenarij Omrežni laboratorij v inovativnih oddelkih prvega in drugega letnika.
Učni scenarij za sklop dveh šolskih ur zajema uvod v omrežne ukaze in koncepte. Glavni cilj je naučiti dijake pošiljati pakete na IP naslov, razložiti vlogo IP naslovov in predstaviti osnovne ukaze za odkrivanje naprav in preverjanje povezljivosti. Dijaki pa srečajo tudi naloge za iskanje manjkajočih naprav, pregledovanje dnevnikov. Uporabljajo pametno učilnico Cobie AI, kjer imajo na voljo interaktivno področje imenovano Omrežni laboratorij. V tem področju so na voljo interaktivne naloge za pošiljanje paketov, pregled poslanih in prejetih paketov. Na voljo imajo nabor ukazov, ki jih lahko uporabljajo in je tako primerno za delo brez predhodnega znanja. Na tak način lahko dijaki z zabavnimi nalogami osvajajo osnovne pojme omrežij in interneta. Na učiteljevem računalniku se nazorno vidi, kaj dijaki počnejo in jih tako lažje usmerjamo, se z njimi pogovarjamo, kaj so naredili pravilno in kako lahko spremenijo komunikacijo v omrežju, ko se pojavi kakšna napaka.

7. srečanje IZZIVI POUČEVANJA RIN V OŠ IN SŠ

18. 1. 2023

Helena Ferjančič: Dvojiški sistem zapisovanja različnih podatkov ter računalništvo brez računalnika

Srečno 11111100111!!!!

V učnem načrtu neobveznega izbirnega predmeta računalništvo je eden izmed vsebinskih ciljev v 4. razredu razumevanje dvojiškega sistema pri zapisovanju različnih podatkov.

Običajno smo to učno snov z učenci osvojili brez računalnikov, v obdobju pouka na daljavo sem bila primorana, da sem gradiva prilagodila za IKT.

Z vami bom delila kartice za ugotavljanje števil, načine kako lahko predstavimo števila in besede z razumevanjem dvojiškega sestava ter interaktivna gradiva za utrjevanje in preverjanje razumevanja.

Predstavila bom še nekaj dejavnosti, ki jih lahko izvedemo pri računalništvu brez računalnika in izven učilnice.

Posnetek predavnja –> klik

18. 1. 2023

Edi Kuklec: Uporaba DEXi lupine ali Kako sem prelisičil maturante, da so resnično prebrali navodila za ocenjevanje maturitetne naloge.

z leta v leto se interes dijakov za pravočasno izdelavo maturitetne naloge manjša.

Večina se je resnično loti tako pozno, da potem praktično ni več časa, da bi mi jo lahko poslali v pregled.

Vsako leto se najde vsaj en dijak, ki v zadnjem trenutku sicer izdela dokaj solidno nalogo, a spregleda pomembne zahteve za pridobitev boljše ocene.

Tudi letos ni drugače. Večina dijakov ni pozorno prebrala navodil za ocenjevanje. To sem ugotovil v pogovoru o možnih temah njihove naloge.

Ob izdelavi primera odločitvenega modela v lupini DEXi se mi je porodila misel, da naj izdelajo model za ocenjevanje maturitetne naloge. To so morali narediti sami in tako so bili prisiljeni, da so navodila podrobno prebrali in preučili, za kaj se dobijo točke.

V bodoče bom ta način vključil v svoje redno delo s programom DEXi.

Posnetek predavnja –> klik

6. srečanje IZZIVI POUČEVANJA RIN V OŠ IN SŠ

4. 1. 2023

Matija Lokar: Uvod v OOP

Ogledali si bomo, kako naredim Uvod v OOP. Nekaj o tem, kaj menim, da je smiselno povedati. Kako že takoj na začetku upoštevati osnovna načela OOP tudi, če (ali še posebej takrat) če se OOP lotevamo v Pythonu. Ogledali si bomo tudi naloge, ki so v ta namen pripravljene na Projekt TOMO (in čakajo na vašo uporabo ;-))

Posnetek predavnaja –> klik

4. 1. 2023

Igor Pesek: Postani KID

Pa ne član skupine New KIDs on the blocks, ampak Koordinator Informacijske Dejavnosti.

Koordinator informacijskih dejavnosti je študijski program za izpopolnjevanje, ki ga pripravlja Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. V prispevku bodo prestavljeni razlogi za ta program, vsebina študijskega programa in tudi komu je namenjen.

Posnetek predavanja –> klik

5. srečanje IZZIVI POUČEVANJA RON V OŠ IN SŠ

21. 12. 2022

Iztok Škof: arcade.makecode.com

Pri računalništvu v osnovni šoli začnemo spoznavati programiranje v
okoljih kjer uporabljamo delčke. V višjih razredih bi radi napredovali
v tekstovno programiranje.

Ker je preskok velik, sem ves čas v iskanju prehodnega okolja, kjer bi
lažje prešli iz delčkov v besedilno okolje.

Med drugim sem našel okolje https://arcade.makecode.com, ki je nekaj takega.
Med programiranjem izdelka (igre) omogoča premikanje iz okolja za programiranje z delčki
v Python in JavaScript okolji.

Preizkusil sem ga v razredu. Predstavil vam bom, moje ugotovitve in
hkrati s tem predstavil to okolje tistim, ki ga še ne poznajo.

Posnetek predavanja –> klik

21. 12. 2022

Tea Sušnik: Naloge iz Bobra za učenje šifriranja sporočil

S publiko bom delila vse svoje pripravljene dokumente z nalogami in kvize, ki jih uporabljam in po katerih se učimo šifriranja.

Osnovni dokument je sestavljen iz samih nalog iz tekmovanja Bober, ki ga predelamo vsako leto s 5. razredom in pogosto tudi s 6. razredom (odvisno od skupine oz. predznanja učencev). Uporabila sem ga lani tudi za pripravo četrtošolcev na novo tekmovanje v šifriranju z imenom Strogo zaupno, na katerem so se moji varovanci res odlično odrezali. Tudi samo tekmovanje bom omenila, če bo koga zanimalo sodelovanje.

Povezava do tekmovanja: http://www.mathema.si/si/strogozaupno/

Za utrjevanje snovi pa imam pripravljene svoje vaje istih tipov – dodatne naloge in dva kviza, po katerem sem tudi že uspešno izvedla ocenjevanje. Morda komu pridejo prav.

Naloge so razdeljene nekako na naslednje glavne vrste nalog:

– šifriranje s sličicami

– šifriranje s skrivnim številom

– šifriranje v trikotnik

– šifriranje v pravokotnik

– dvojiško šifriranje

– ostalo

Posnetek predavanja –> klik

4. srečanje IZZIVI POUČEVANJA RIN V OŠ ON SŠ

7. 12. 2022

 S. Rajaković PRIMER DOBRE PRAKSE – računalniški dan

Odločila sem se, da bom v 3. razredu izvedla dan dejavnosti z naslovom Računalniški dan. Dan dejavnosti poteka 5 šolskih ur.

Ko sem učencem omenila, da bomo imeli ta dan, so se ga zelo veselili. Seveda je bilo prvo vprašanje, ali bomo igrali igrice. 

Glede na to, da smo se srečevali v zadnjih dveh letih z delom na daljavo, učencem delo z računalnikom ni neznanka. Res je, da učenci v 3. razredu še vedno potrebujejo pomoč odraslih, vendar smo ugotovili, da so Teamse že kar dobro osvojili. 

Moj dan je bil namenjen spoznavanju Office – ovih orodjih, kot so Word, PPT in 3D slikar, želela sem, da se tudi naučijo brskanja po spletu, po spletnem brskalniku Google in se seznanijo s programom Canva. Zadala sem si kar veliko dela.

Dan sem oblikovala tudi po načelih formativnega spremljanja.

Posnetek predavanja –>klik (od 0:00 do 19:37)

Roman Bobnarič Moja izkušnja z računalniškim opismenjevanjem v 1.VIO

Z uvajanjem računalništva  v pouk OŠ se ukvarjam že cca 10 let (bi rekel še prej kaki 2 leti več). Ko se skoraj vsak teden srečujem s tem delom, se vedno znova sprašujem kje smo ga vsi »mimo vsekali«, da nam ne uspe otrok naučiti vsega, kar mislimo, da bodo potrebovali.

Na eni strani je verjetno to, da ni obvezno kot nek samostojen predmet. Po drugi strani je tudi to, da učiteljih vseh X predmetov niso vešči vsega, kar jim v UN piše, da bi morali učence naučiti. Po tretji strani se tehnologija toliko obrača, da ne utegnemo učiteljev naučiti novosti, pa so spet nove novosti….

Ampak, na svoji poti sem se naučil, da je treba vztrajati in včasih tudi pasti, da nekaj dosežeš. Kaj so izkušnje pokazale, kaj sem naredil narobe, kaj je bilo OK …  morda lahko komu s tem pomagam.

Začel sem vedno v 1. razredu – skupaj z učiteljico RP. Nato v 2. razredu – skupaj z učiteljico RP. Nato v 3. razredu – skupaj z učiteljico RP. Nikoli sam, ker imajo oni fuuuuuuuul dobrih idej, samo nimajo znanja in časa tega vsega pripraviti.

»No, drugo leto je bilo lažje, ker sem nekaj že vedel o tem. Tretje še lažje. Potem pa spet težje, ker se je pojavil kup novotarij… »  tako nekako se sliši moderni Sizif.

Me pa zanima, kaj bi rekli moji otroci na to, kar bom povedal in pokazal.
Morda bi kaj dodali…

Roman Bobnarič, prof.

Posnetek predavanja –> klik (od 20.33 do 56:51, naprej pa razgovor na to temo)