Dijaki prvega letnika spoznavali svet programiranja

Povezava: https://www.gfp.si/projekti/katarina/dijaki-prvega-letnika-spoznavali-svet-programiranja

V petek, 17. oktobra 2025, smo v okviru projekta KATARINA izvedli dan, namenjen spoznavanju osnov programiranja za dijake 1. A, 1. B in 1. H razreda. Program smo oblikovali tako, da so dijaki skozi tri interaktivne delavnice na zabaven način razvijali logično razmišljanje, ustvarjalnost in sodelovanje.

V delavnici LEGO robotika, ki jo je vodil učitelj fizike Nejc Davidović, so dijaki najprej v »učilnici na prostem« postali roboti in programerji hkrati. S programiranjem sošolcev so se naučili osnovnih zakonitosti programiranja, nato pa svoje znanje preizkusili še pri programiranju LEGO robotov.

Drugo delavnico, Algoritmi na vsakem koraku, je vodila učiteljica informatike Simona Ostović. Dijaki so s pomočjo programskih delčkov reševali različne labirinte in spoznavali, kako algoritmi delujejo v vsakdanjem življenju.

V tretji delavnici, Programiranje v Pythonu, pod vodstvom učitelja informatike Klemna Urankarja, so dijaki spoznali osnove enega najpomembnejših programskih jezikov, ki se uporablja v svetu programiranja.

Dan smo zaključili z lovom za zakladom, ki je preizkusil njihove nove spretnosti na igriv in sodelovalen način.
Z dnevom KATARINA smo dijake uspešno vpeljali v svet programiranja – z veliko radovednosti, veselja in ustvarjalnega duha.

GFP na konferenci KATARINA

Povezava: https://www.gfp.si/projekti/katarina/gfp-na-konferenci-katarina

V četrtek, 16. oktobra 2025, je naša učiteljica fizike dr. Kristina Leskovar sodelovala na strokovni konferenci KATARINA, kjer je predstavila naš Vikend KATARINA. V okviru predstavitve je izpostavila delavnico »Omrežja in internet«, ki jo izvajamo z dijaki 2. letnika Gimnazije Franceta Prešerna.

Delavnica je namenjena razvoju digitalnih kompetenc in ozaveščanju dijakov o varni in odgovorni rabi interneta. Udeleženci so na praktičen in interaktiven način raziskovali svet omrežij, spoznavali osnove kibernetske varnosti, ustvarjali varna gesla, prepoznavali spletne prevare in se učili zaščite omrežij.

Pri delu smo uporabili sodobna orodja, interaktivne spletne aplikacije in izobraževalno okolje Minecraft Education (Network Heroes), s katerim so dijaki skozi igro spoznavali kompleksne koncepte digitalnega sveta.

Projekt je potekal v sodelovanju z organizacijo Digital School, ki je prispevala k sodobni in inovativni izvedbi delavnice. Kombinacija teorije, prakse in igrifikacije se je izkazala za izjemno učinkovito – dijaki so bili motivirani, aktivni in so znanje uspešno prenesli v prakso.

Iskrene čestitke naši učiteljici dr. Kristini Leskovar za odlično predstavitev in prispevek k razvoju sodobnega pouka fizike in digitalne pismenosti!

Prvi koraki v scratchu – delavnica za OŠ

Povezava: https://www.ledina.si/2025/10/delavnica-programiranja-za-osnovnosolce/

V okviru tednov programiranja Codeweek in projekta KATARINA smo na Gimnaziji Ledina v petek, 10. 10. 2025, pripravili za učence 8. in 9. razreda OŠ Ledina delavnico programiranja v scratchu. Pod vodstvom profesorice za informatiko, Betke Burger, in ob pomoči dijakov 3. letnika so osnovnošolci izdelali svojo prvo računalniško igro – labirint, ki ga je moral premagati pajek, da je prišel do kačjega pastirja.

Večina učencev se je s sestavljanjem algoritma srečala prvič, razveselilo pa nas je, da je bilo med njimi tudi nekaj izkušenih poznavalcev scratcha, ki so igro nadgradili z več pastmi in izhodi za računalniška likca. In kaj je bilo udeležencem v delavnici najbolj všeč? Vsekakor izbira zvokov, ko pajek prileze do kačjega pastirja. 🙂

Na delavnici je vladalo sproščeno vzdušje, učenci in dijaki so se povezali, izkušnje in mnenja pa smo lahko izmenjali tudi učitelji.

Dijaki Gimnazije Ledina na Fakulteti za elektrotehniko

Povezava: https://www.ledina.si/2025/06/delavnica-na-fakulteti-za-eletrotehniko/

Dijaki 2. letnika, ki sodelujejo v projektu KATARINA, so junija 2025 obiskali Fakulteto za elektrotehniko. V uvodnem predavanju je profesor dr. Andrej Kos predstavil ustroj internetnega omrežja, opremo, ki omogoča povezavo računalnika z internetom, in najpomembnejše protokole za prenos podatkov. V delavnici, ki je sledila, so dijaki teoretično znanje, ki so ga v preteklih tednih spoznavali pri pouku, preizkusili v praksi: pod vodstvom študentov so več računalnikov povezali v interno omrežje, to pa z internetom.
Na koncu so si ogledali še laboratorij za telekomunikacije, kjer raziskovalci opravljajo raziskave in testiranja s področja IKT, elektrotehnike, telekomunikacij, računalništva in informatike. Obisk na fakulteti jih je navdušil, saj je praktično delo nadgradilo teoretično znanje, pridobljeno v šoli.

Ledinci v Računalniškem muzeju

Povezava: https://www.ledina.si/2025/06/v-racunalniskem-muzeju/

Junija 2025 smo z dijaki dveh oddelkov 1. letnika, ki so vključeni v projekt KATARINA, obiskali Računalniški muzej. Pod vodstvom odličnih muzejskih pedagogov so se dijaki sprehodili skozi zgodovino razvoja programske in strojne opreme ter se čudili debelim monitorjem in velikosti računalniških škatel. Spoznali so tudi, kdo arhivira internet, zakaj je modem nekoč spuščal čudne cvileče zvoke in kako so se za shranjevanje podatkov uporabljali luknjane kartice, magnetni trak, kaseta in disketa. Preizkusili so se v igranju igric iz mladosti svojih staršev, dekleta pa so takoj ugotovila, kako posneti selfi v ASCII-kodi.

2. tabor projekta KATARINA na Gimnaziji Ledina

Povezava: https://www.ledina.si/2025/09/tabor-projekta-katarina-2/

Za dijake 2. letnika, ki v inovativnih oddelkih sodelujejo v projektu KATARINA, smo v letošnjem šolskem letu pripravili 2. tabor projekta Katarina. Enako kot lani smo se odpravili v CŠOD Kočevje. Na taboru, ki je potekal od 19. 9. do 21. 9. 2025, so dijaki spoznavali program Orange, ki na osnovi strojnega učenja omogoča obdelavo velikih količin podatkov in njihov grafični prikaz. V različnih delavnicah so preizkusili, kako se umetna inteligenca uči na osnovi “nagrajevanja” in “kaznovanja” ter izdela napovedni model, kako iz podatkov v Excelovi tabeli pripravi predstavitve v različnih grafikonih ter kako sploh “beremo” grafične prikaze podatkov in kaj lahko iz njih sklepamo. Učitelji smo ideje za delavnice dobili na strani Pumice.

Na veselje dijakov je bilo kar nekaj časa namenjenega tudi druženju, športnim dejavnostim in družabnim igram. Zadnji topli dnevi so vabili na Rudniško jezero, kamor so nekateri samo namočili noge, najpogumnejši pa so v njem zaplavali.

Na Gimnaziji Ledina gostili etičnega hekerja

Povezava: https://www.ledina.si/2024/12/pogovor-z-eticnih-hekerjem/

Kaj počne etični heker, katere vrste hekerskih napadov poznamo, kaj je njihov cilj, kako se lahko zavarujemo pred vdori v naše naprave in kaj ima pri vsem tem umetna inteligenca, je v pogovoru, ki sta ga pripravila Tinkara in Lan, dijaka 2. letnika, dijakom Gimnazije Ledina decembra 2024 predstavil Danijel Grah, etični heker in tehnični vodja ofenzivne varnosti v podjetju Nil. Pogovor je potekal v okviru projekta KATARINA.

Dijaki so z zanimanjem prisluhnili zanimivim zgodbam odkrivanja napak v različnih sistemih, kar pač počne etični heker. Ena od najbolj zanimivih je bilo odkritje napake v spletni banki, zaradi katere je naš gost lahko sistem “prepričal”, da mu na račun nakaže poljuben znesek, na kar je banko seveda takoj opozoril. Dijake pa je najbolj začudil podatek, da je kar 95 odstotkov vseh kibernetskih vdorov posledica človeške napake – večinoma menimo, da se to nam ne more zgoditi, poleg tega pa še vedno prepogosto neumno nasedemo sporočilom in e-poštam, ki jih dobimo. In kaj je najboljša zaščita pred napadi? Redno posodobljan varnostni sistem s požarnim zidom in protivirusnim programom ter – dobra gesla. Ta naj bodo dolga vsaj dvanajst znakov, kompleksna in unikatna (zato težko uganljiva za napadalce), ne smejo vsebovati nobenega od naših osebnih podatkov, hkrati pa taka, da si jih vsa zapomnimo. To je sicer zelo dober nasvet, ki pa je v praksi težje izvedljiv. Zato je trenutno najboljši zaščitni ukrep dvofaktorsko preverjanje.

Dijaki so pogovoru z zanimanjem prisluhnili.

Delavnica v Tehnoparku Celje

Povezava: https://www.prvagim.si/glavno/delavnica-v-tehnoparku-celje

Tehnologija je danes nepogrešljiv del našega življenja. Korenito je spremenila naš način dela, učenja, medsebojne komunikacije in preživljanja prostega časa. Na I. gimnaziji v Celju si prizadevamo ostati v koraku s časom in se izobraževati tudi na področju tehnologije. Letos že drugo šolsko leto sodelujemo v projektu KATARINA. To je projekt za usvojitev temeljnih znanj s področja računalništva in informatike.

V četrtek, 9. 10. 2025, smo se dijaki 2. b in 2. c-razreda z mentorji odpravili v Tehnopark Celje. To je prvi in največji park znanosti, tehnologije in inovativnosti. Tam smo se ob uporabi robotkov Photon naučili uporabe pogojnega stavka v programskem jeziku in programiranju. Najprej smo potek programa ubesedili s psevdokodo, potem pa smo to prenesli v programski jezik Python. Nato nam je predavateljica predstavila še robota z imenom Nao, ki je humanoid. Robot Nao je za nas zaplesal, nam pokazal, kako igrati ameriški nogomet in celo pokazal nekaj elementov Thai Chia. Tako je bila delavnica zelo zabavna, poučna in primerna tako za tiste, ki so se s programiranjem že večkrat srečali v preteklosti, kot tudi za tiste, ki jim programiranje ni blizu. Po končani delavnici smo se dijaki sprehodili še po ostalih prostorih Tehnoparka Celje in si ogledali njegovo pestro ponudbo aktivnosti. Delavnica nam je ostala v lepem spominu. Znanje, ki smo ga pridobili, bomo v prihodnosti nadgrajevali in uporabljali v vsakdanjem življenju.

Lana Banović, 2. c

Predstavitev prispevka na konferenci Katarina

Povezava: https://www.druga.si/konferenca_katarina_2025/#

V četrtek, 16. oktobra 2025, sta se učitelja Jernej Feguš in Gregor Brumec z II. gimnazije v Mariboru v okviru projekta Katerina udeležila Konference Katarina 2025, ki je potekala v Ljubljani na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Na konferenci so potekala tako predavanja povabljenih predavateljev kot tudi krajše predstavitve sodelavcev projekta iz šol, ki so predstavljali ideje iz svojih učnih scenarijev. V okviru skupnih predavanj so predavatelji predstavili vsebine v zvezi z učenjem o umetni inteligenci, Katarini sorodne projekte (kot so Raček, Brin, Marinka in Inovativna pedagogika 5.0) ter projekt na področju izobraževanja RIN v ZDA. Učitelji s šol so predstavljali vsebine v štirih različnih tematskih sklopih. V tematskem sklopu rokovanje s podatki je prispevek z naslovom Raziskovalno učenje Ohmovega zakona z uporabo digitalnih orodij pripravil tudi Gregor Brumec. V prispevku je opisal, kako lahko pri pouku fizike z uporabo pristopa ISLE dijaki s samostojnim zbiranjem in obdelavo podatkov ter prepoznavanjem vzorcev v podatkih sami oblikujejo matematična pravila, ki vzorce opišejo. V drugih predstavitvah so učitelji predstavili med drugim vizualizacije v Pythonu, učenje o funkcijah in izdelavo videoiger.

Refleksije na delavnice v OIV tednu

Povezava: https://www.druga.si/izzivi-delavnic-v-oiv-tednu/

V okviru OIV tedna so dijaki 2. letnika II. gimnazije Maribor sodelovali pri zanimivi naravoslovno-digitalni delavnici, kjer so raziskovali, kako lahko z zelo enostavnimi meritvami in obdelavo podatkov prideš do sočnih zaključkov.

Z uporabo digitalnih senzorjev Vernier so merili odvisnost tlaka od prostornine v brizgi in spoznavali zakonitosti idealnega plina. Nato so zbrane podatke obdelali v Excelu, jih linearizirali ter iz grafa izračunali celo število delcev zraka – količino, ki je v naravi nevidna in je ni mogoče neposredno izmeriti.

Refleksija učitelja

Delavnica je pokazala, kako učinkovito je mogoče povezati naravoslovne in digitalne vsebine ter pri dijakih razvijati raziskovalni način razmišljanja. Dijaki so pri eksperimentalnem delu pokazali veliko zanimanja, sodelovanja in ustvarjalnosti. Pri računalniški obdelavi podatkov pa se je izkazalo, da potrebujejo več samostojnosti in samozavesti pri uporabi digitalnih orodij. V prihodnje bi bilo zato smiselno aktivnosti oblikovati bolj odprto, z več samostojnega dela.

Odzivi dijakov

Dijaki so delavnico ocenili kot zanimivo, drugačno in uporabno. Všeč jim je bilo delo v skupinah, uporaba sodobne opreme in občutek, da lahko z realnimi podatki sami odkrijejo naravne zakonitosti. Nekateri so priznali, da je bil Excel sprva izziv, vendar so ob tem spoznali, kako pomembna je povezanost tehnologije z naravoslovnimi predmeti. Večina se strinja, da bi si želeli več podobnih dejavnosti, kjer se naravoslovje prepleta z digitalnimi veščinami in raziskovalnim delom.