Naslov učnega scenarija: Števne zanke
ID scenarija: GV-MT-03-1
Izpeljan iz: Original
Program: Gimnazija
Predmeti: Računalništvo in informatika
Tema – predmet 1: Algoritmi in programiranje
Tema – predmet 2: Števne zanke
Povzetek učnega scenarija:
S pomočjo želvje grafike v Pythonu dijaki spoznajo nekaj ukazov v želvji grafiki in števno zanko for.
Ključne besede: Števne zanke
Licenca dostopa in uporabe: Javno
Avtor(ji) učnega scenarija: Marina Trost
15. 2. 2023
Snežana Rajaković: Prvi koraki v programiranje – Scratch, 3. razred
Digitalno opismenjevanje je v današnjem času pomembno, tako kot pisanje, branje, plavanje… zato sem v šolskem letu 2020/21 za tretješolce za dan dejavnosti izbrala programiranje.
Za prvo triado je tako izbira pravega programskega jezika ključnega pomena, saj jim beseda programiranje ni jasna. Zato je potrebno izbrati programe, kjer ukaze enostavno skladamo skupaj, tako kot so tega navajeni pri lego kockah.
Dan je potekal 5 šolskih ur – zadala sem si cilj, kaj v tistem dnevu spoznati. Najprej smo začeli v učilnici, nato smo se preselili v računalniško učilnico, kjer smo se lotilili programiranja s programskim okoljem ScratchJr in Scratch. Najprej sem učencem predstavila okolje Sratch Jr, saj smo se s programiranjem srečali prvič. Skozi ScratchJr smo se naučili, kaj so to bloki, ukazi, oder,…, saj je ScratchJr poenostavljena različica Scratcha. Okolje je brezplačno in združljivo z IOS ali Android sistemom. Z združevanjem različnih grafičnih blokov z navodili ustvarjajo svoje interaktivne zgodbe in igre. Svoje junake lahko ustvarijo sami, jih spreminjajo, dodajo zvok, govor – tako s pomočjo programskih elementov naredijo, da junaki oživijo, se premikajo, skačejo, se pogovarjajo, plešejo, pojejo,…
Nato smo se lotili bolj zapletenega okolja Scratch. Tako kot s Scratchjr tudi v Scratchu ustvarjamo animacije, igre, interaktivne zgodbe, ki jih lahko delimo, prikazujemo na spletu,… Za Scratch potrebujemo internet, brskalnik in voljo ter čas. Če želimo svoje projekte deliti, si ustvarimo uporabniški račun in moraš biti prijavljen. To je delavni prostor, ki je sestavljen iz odra, figur, programskega okna in ukazne palete.
18. 1. 2023
Helena Ferjančič: Dvojiški sistem zapisovanja različnih podatkov ter računalništvo brez računalnika
Srečno 11111100111!!!!
V učnem načrtu neobveznega izbirnega predmeta računalništvo je eden izmed vsebinskih ciljev v 4. razredu razumevanje dvojiškega sistema pri zapisovanju različnih podatkov.
Običajno smo to učno snov z učenci osvojili brez računalnikov, v obdobju pouka na daljavo sem bila primorana, da sem gradiva prilagodila za IKT.
Z vami bom delila kartice za ugotavljanje števil, načine kako lahko predstavimo števila in besede z razumevanjem dvojiškega sestava ter interaktivna gradiva za utrjevanje in preverjanje razumevanja.
Predstavila bom še nekaj dejavnosti, ki jih lahko izvedemo pri računalništvu brez računalnika in izven učilnice.
18. 1. 2023
z leta v leto se interes dijakov za pravočasno izdelavo maturitetne naloge manjša.
Večina se je resnično loti tako pozno, da potem praktično ni več časa, da bi mi jo lahko poslali v pregled.
Vsako leto se najde vsaj en dijak, ki v zadnjem trenutku sicer izdela dokaj solidno nalogo, a spregleda pomembne zahteve za pridobitev boljše ocene.
Tudi letos ni drugače. Večina dijakov ni pozorno prebrala navodil za ocenjevanje. To sem ugotovil v pogovoru o možnih temah njihove naloge.
Ob izdelavi primera odločitvenega modela v lupini DEXi se mi je porodila misel, da naj izdelajo model za ocenjevanje maturitetne naloge. To so morali narediti sami in tako so bili prisiljeni, da so navodila podrobno prebrali in preučili, za kaj se dobijo točke.
V bodoče bom ta način vključil v svoje redno delo s programom DEXi.
4. 1. 2023
Ogledali si bomo, kako naredim Uvod v OOP. Nekaj o tem, kaj menim, da je smiselno povedati. Kako že takoj na začetku upoštevati osnovna načela OOP tudi, če (ali še posebej takrat) če se OOP lotevamo v Pythonu. Ogledali si bomo tudi naloge, ki so v ta namen pripravljene na Projekt TOMO (in čakajo na vašo uporabo ;-))
4. 1. 2023
Pa ne član skupine New KIDs on the blocks, ampak Koordinator Informacijske Dejavnosti.
Koordinator informacijskih dejavnosti je študijski program za izpopolnjevanje, ki ga pripravlja Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. V prispevku bodo prestavljeni razlogi za ta program, vsebina študijskega programa in tudi komu je namenjen.
21. 12. 2022
Iztok Škof: arcade.makecode.com
Pri računalništvu v osnovni šoli začnemo spoznavati programiranje v
okoljih kjer uporabljamo delčke. V višjih razredih bi radi napredovali
v tekstovno programiranje.
Ker je preskok velik, sem ves čas v iskanju prehodnega okolja, kjer bi
lažje prešli iz delčkov v besedilno okolje.
Med drugim sem našel okolje https://arcade.makecode.com, ki je nekaj takega.
Med programiranjem izdelka (igre) omogoča premikanje iz okolja za programiranje z delčki
v Python in JavaScript okolji.
Preizkusil sem ga v razredu. Predstavil vam bom, moje ugotovitve in
hkrati s tem predstavil to okolje tistim, ki ga še ne poznajo.
21. 12. 2022
Tea Sušnik: Naloge iz Bobra za učenje šifriranja sporočil
S publiko bom delila vse svoje pripravljene dokumente z nalogami in kvize, ki jih uporabljam in po katerih se učimo šifriranja.
Osnovni dokument je sestavljen iz samih nalog iz tekmovanja Bober, ki ga predelamo vsako leto s 5. razredom in pogosto tudi s 6. razredom (odvisno od skupine oz. predznanja učencev). Uporabila sem ga lani tudi za pripravo četrtošolcev na novo tekmovanje v šifriranju z imenom Strogo zaupno, na katerem so se moji varovanci res odlično odrezali. Tudi samo tekmovanje bom omenila, če bo koga zanimalo sodelovanje.
Povezava do tekmovanja: http://www.mathema.si/si/strogozaupno/
Za utrjevanje snovi pa imam pripravljene svoje vaje istih tipov – dodatne naloge in dva kviza, po katerem sem tudi že uspešno izvedla ocenjevanje. Morda komu pridejo prav.
Naloge so razdeljene nekako na naslednje glavne vrste nalog:
– šifriranje s sličicami
– šifriranje s skrivnim številom
– šifriranje v trikotnik
– šifriranje v pravokotnik
– dvojiško šifriranje
– ostalo
7. 12. 2022
S. Rajaković PRIMER DOBRE PRAKSE – računalniški dan
Odločila sem se, da bom v 3. razredu izvedla dan dejavnosti z naslovom Računalniški dan. Dan dejavnosti poteka 5 šolskih ur.
Ko sem učencem omenila, da bomo imeli ta dan, so se ga zelo veselili. Seveda je bilo prvo vprašanje, ali bomo igrali igrice.
Glede na to, da smo se srečevali v zadnjih dveh letih z delom na daljavo, učencem delo z računalnikom ni neznanka. Res je, da učenci v 3. razredu še vedno potrebujejo pomoč odraslih, vendar smo ugotovili, da so Teamse že kar dobro osvojili.
Moj dan je bil namenjen spoznavanju Office – ovih orodjih, kot so Word, PPT in 3D slikar, želela sem, da se tudi naučijo brskanja po spletu, po spletnem brskalniku Google in se seznanijo s programom Canva. Zadala sem si kar veliko dela.
Dan sem oblikovala tudi po načelih formativnega spremljanja.
Posnetek predavanja –>klik (od 0:00 do 19:37)
Roman Bobnarič Moja izkušnja z računalniškim opismenjevanjem v 1.VIO
Z uvajanjem računalništva v pouk OŠ se ukvarjam že cca 10 let (bi rekel še prej kaki 2 leti več). Ko se skoraj vsak teden srečujem s tem delom, se vedno znova sprašujem kje smo ga vsi »mimo vsekali«, da nam ne uspe otrok naučiti vsega, kar mislimo, da bodo potrebovali.
Na eni strani je verjetno to, da ni obvezno kot nek samostojen predmet. Po drugi strani je tudi to, da učiteljih vseh X predmetov niso vešči vsega, kar jim v UN piše, da bi morali učence naučiti. Po tretji strani se tehnologija toliko obrača, da ne utegnemo učiteljev naučiti novosti, pa so spet nove novosti….
Ampak, na svoji poti sem se naučil, da je treba vztrajati in včasih tudi pasti, da nekaj dosežeš. Kaj so izkušnje pokazale, kaj sem naredil narobe, kaj je bilo OK … morda lahko komu s tem pomagam.
Začel sem vedno v 1. razredu – skupaj z učiteljico RP. Nato v 2. razredu – skupaj z učiteljico RP. Nato v 3. razredu – skupaj z učiteljico RP. Nikoli sam, ker imajo oni fuuuuuuuul dobrih idej, samo nimajo znanja in časa tega vsega pripraviti.
»No, drugo leto je bilo lažje, ker sem nekaj že vedel o tem. Tretje še lažje. Potem pa spet težje, ker se je pojavil kup novotarij… » tako nekako se sliši moderni Sizif.
Me pa zanima, kaj bi rekli moji otroci na to, kar bom povedal in pokazal.
Morda bi kaj dodali…
Roman Bobnarič, prof.
Posnetek predavanja –> klik (od 20.33 do 56:51, naprej pa razgovor na to temo)
7. 2. 2024
S programiranjem začnemo pri neobveznem izbirnem predmetu računalništvo v 4. razredu. Programske koncepte, kot so zaporedje ukazov, zanke, pogojne stavke, uporabo spremenljivk in seznamov, vhodne podatke, se učenci naučijo s pomočjo aplikacije Scratch. Jemljejo ga kot orodje za igranje igric, a se z njim lahko tudi učijo. Pri pouku v 4. in 5. razredu pripravimo nekaj projektov, ki so primerni za mlajše: v prvih razredih utrjujejo seštevanje in odštevanje, v tretjem poštevanko.
Ker poleg poučevanja računalništva v 2. triadi, poučujem tudi matematiko v 3. triadi, sem te učence spodbudila, da so pripravili »igrice«, ki jih igrajo v zadnji triadi. V Scratchu lahko narišejo željen pravilni večkotnik, se učijo na pamet kvadrate števil med 11 in 20, korenijo, utrjujejo računanje s celimi števili, urijo zaokroževanje števil, iščejo prafaktorje, množijo dvočlenike …
Nastal je seznam projektov v Scratchu, ki jih učenci lahko uporabijo pri učenju in utrjevanju matematičnih vsebin.
Vabim vas, da si mojo predstavitev ogledate in sodelujete pri dopolnitvi seznama.
S Čotar Konrad, Vključevanje temeljnih vsebin RIN od vrtca do 5.razreda osnovne šole: prve izkušnje projekta B-RIN
17. 1. 24
Po dveh letih obiskovanja neobveznega izbirnega računalništva učenci že kar obvladajo Scratch in postavi se vprašanje: ali ponuditi prehod na kakšen resnejši programski jezik. Pred leti sem jim ponudil Python. Tomo je že deloval, za svoje potrebe sem prevedel Python za otroke (Jason R. Briggs), na osnovi knjige pripravil spletno učilnico…
O dobrih in slabih straneh boste več izvedeli na predavanju.
T. Jerič, Izdelava ocenjevanja znanja s pomočjo spletne učilnice Moodle
Dandanes se pouk izvaja s pomočjo uporabe sodobne informacijske komunikacijske tehnologije, saj uporabljamo projektorje, elektronske
table, tablične, prenosne in osebne računalnike. Poleg strojne opreme je na voljo različna programska oprema; aplikacije in elektronske vsebine
lahko nadomestijo papir. Učni pristopi in metode poučevanja se spreminjajo v taki obliki, da spodbujajo vključevanje in uporabo
informacijske komunikacijske tehnologije v vseh fazah pouka, tudi pri ocenjevanju znanja. Z uporabo interaktivnih gradiv je delo hitrejše in
enostavnejše, izboljša se učinkovitost pedagoškega procesa, pri dijakih in učencih se poveča motivacija in samostojnost za učenje, usvajanje
znanja je lažje in učinkovitejše. Predstavila bom primer spletnega orodja Moodle, ki med drugim omogoča tudi izdelavo testov in izvedbo
elektronskega preverjanja ter ocenjevanja znanja za dijake in učence.
A. Potočnik Zadrgal: Sejem zaključnih nalog na Šolskem centru Kranje
Na Šolskem centru Kranj vsako leto organiziramo sejem zaključnih nalog. Dijaki zaključnih letnikov smeri računalništvo, elektrotehnika in mehatronika najboljše zaključne naloge predstavijo ostalim dijakom, zaposlenim na šoli, staršem in delodajalcem. Sejem zaključnih nalog je ena najboljših priložnosti za promocijo naše šole, z njim omogočamo tesnejši stik naših dijakov z delodajalci, hkrati pa predstavlja zgled in motivacijo mlajšim generacijam.
M. Lokar: Nekaj gradiv za poučevanje programiranja
Ogledali si bomo nekaj gradiv, ki lahko pridejo prav vsakem, ki poučuje začetne korake v svet programiranja. Med njimi bodo npr. How we teach computing, Miles Berry’s 14 principles of practical programming, Why we should teach our children to code in drugi …