Preizkusite brezplačen uvodni tečaj Pythona za dijake

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7470495374626095106

Mednarodna pobuda Bebras, katere cilj je spodbujati računalništvo, informatiko in računalniško mišljenje med učenci in dijaki, vse učitelje vabi, da preizkusite brezplačen uvodni tečaj Pythona za učence in dijake.

Tečaj programiranje v Pythonu uvaja na privlačen, zgodbeno zasnovan in interaktiven način, hkrati pa razvija veščine računalniškega mišljenja, kot so razčlenjevanje problemov, prepoznavanje vzorcev, abstrakcija in algoritmično razmišljanje.

Zgodba je postavljena v prihodnost: učenci na šolskem strežniku odkrijejo nenavaden program in prebudijo speči sistem, za katerega ni povsem jasno, ali deluje v njihovo korist ali ne. Na tečaju spoznajo temeljne koncepte, kot so:
– vhod in izhod podatkov,
– pogojni stavki,
– zanke,
– seznami ter
– osnove kibernetske varnosti in umetne inteligence.

Predhodno znanje programiranja ni potrebno, saj je poudarek na razmišljanju, reševanju problemov in razumevanju delovanja sistemov.
Tečaj je na voljo v na voljo v angleščini, nemščini, francoščini, španščini in mandarinščini .
Primeren je tako za uporabo pri pouku kot za samostojno učenje.

Več informacij: https://www.digital-technologies.institute/python-intro

Če želite tečaj preizkusiti s svojimi učenci, ustvarite brezplačen učiteljski račun. Na spletni strani tečaja v polje School vpišite Bebras.

Spoznavanje algoritmov skozi debato

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7468240682546098176

Za in proti: Soočenje dijakov glede algoritmov na družbenih omrežjih

Dijaki Gimnazije Kranj so se preizkusili v debatnem tekovanju, kjer so debatirali o trditvi:
“Ta zbor nasprotuje uporabi algoritmov, prilagojenih posameznemu uporabniku, za prikaz zabavnih vsebin po izbiri uporabnika.”

Razdeljeni so bili v dve skupini –
ena je morala trditev zagovarjati , druga pa ji nasprotovati.
Debata je potekala v angleškem in slovenskem jeziku.

Za pripravo na tekmovanje so imeli čas približno pet tednov. V tem času so samostojno in v skupinah raziskovali delovanje algoritmov na družbenih omrežjih in drugih platformah, zbirali vire ter pripravljali argumente za in proti.

Medtem ko takšna oblika dela zahteva precej raziskovalnega dela dijakov in mentoriranja, hkrati omogoča razvoj veščin argumentacije in kritičnega mišljenja in obenem na dijake deluje motivacijsko.

Za in proti, Zavod za kulturo dialoga, ki je organiziral tekmovanje, šolam tudi sicer nudi podporo (delavnice, pomoč pri pripravi uravnoteženih trditev) in je odprt za sodelovanje pri novih temah, tudi na področju računalništva in informatike.

KATARinA v vrtcu Ormož: dijaki v praksi z robotkom KUBO

Povezava: https://gimnazija-ormoz.splet.arnes.si/katarina-v-vrtcu/

V okviru projekta KATARinA so dijaki smeri predšolska vzgoja nadgradili svoje znanje s področja zgodnjega uvajanja računalniškega razmišljanja. Usposobili so se za programiranje z delčki ter za uporabo izobraževalnega robotka KUBO, ki so ga sprva preizkusili pri pouku, nato pa še v realnem vzgojno izobraževalnem okolju.
Za poglobitev izkušenj so dijaki obiskali vrtce Ormož, kjer so se preizkusili v aktivni vlogi izvajalcev dejavnosti. Pri delu z otroki so ustvarili številne zanimive aktivnosti, doživeli prijetne trenutke, pa tudi kakšno zabavno “nezgodo”, ki je prispevala k učenju in refleksiji njihove pedagoške prakse.
Ob tem so pridobili dragocene izkušnje na področju:
• načrtovanja in vodenja dejavnosti,
• komuniciranja z mlajšimi otroki,
• prilagajanja učnih pristopov,
• razvijanja zgodnjega programerskega razmišljanja pri predšolskih otrocih.
Vrtec Ormož sodeluje tudi v projektu RinKO, kjer otroke z različnimi metodami spodbujajo k razvoju RIN kompetenc (raziskovanje, inovativnost, načrtovanje). S tem se bogati tako delo v vrtcu kot tudi učna izkušnja dijakov, ki dobijo vpogled v sodobne pristope k učenju v predšolskem prostoru.
Projektno sodelovanje med šolo in vrtcem tako ustvarja okolje, kjer se prepletata teorija in praksa, ter omogoča dijakom kakovostno strokovno rast.

Kako pristopiti k poučevanju UI v razredu?

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7432374396700348417

Skupina s Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani je pod vodstvom prof. dr. Janeza Demšarja razvila didaktične pristope in gradiva, s katerimi je mogoče različne šolske predmete popestriti na način raziskovanja podatkov s pristopi UI in strojnega učenja ter uporabo programa za podatkovno analitiko Orange Data Mining.
Aktivnosti učitelji že več let preizkušajo, prilagajajo in vpeljujejo v pouk v različnih osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, Luksemburgu in na Irskem.

Ogledate si jih lahko tukaj: https://pumice.si/

Brez sistematičnega učenja računalniškega razmišljanja bodo mladi ostali le pasivni uporabniki tehnologije.

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7432104361062748162

Prof. dr. Janez Demšar: “Matematika uči univerzalnih veščin, kot sta logično razmišljanje in formalno izražanje. Računalniško razmišljanje je podobno, le da je še bolj praktično in postopkovno, zato ga lahko uporabimo pri reševanju problemov v različnih disciplinah in različnih kontekstih. Učiti zgolj uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij bi bilo, kot če bi pri matematiki učili zgolj uporabo kalkulatorja.”

V Delovem članku “Obvezni predmet bi morali imeti že pred desetletjem” sta prof. dr. Janez Demšar in dr. Andrej Brodnik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, oba del strokovne skupine na projektu KATARINA, komentirala uvajanje temeljnih vsebin računalništva in informatike (RIN) v slovenske šole.

Foto: Blaž Samec

Umetna inteligenca na unplugged način ali kako UI poučujejo v Nemčiji?

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7427342003279056897

Na že drugi konferenci Katarina na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani se nam je z vabljenim predavanjem pridružila Silvia Joachim, gimnazijska profesorica računalništva, fizike in matematike ter raziskovalna sodelavka na Katedri za računalništvo Univerze Julius Maximilians v Würzburgu v Nemčiji.

Dr. Joachim je v interaktivni predstavitvi učiteljem predstavila komplet poskusov za UI, t.i. AI Experiment Kit, ki predstavlja gradivo za vključujoč “unplugged” oz. ”odklopljen” pristop (t.i. računalništvo brez računalnika) k poučevanju o sistemih UI – otroci takšne sisteme redno uporabljajo, pogosto ne da bi se zavedali tveganj, povezanih z njihovo uporabo.

Kaj pa internet?

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7429166490618052608

I. gimnazija v Celju je gostila strokovno srečanje Katarina, kjer so imeli učitelji na projektu priložnost sodelovati na delavnici: Vzpostavitev domačega računalniškega omrežja, ki jo je vodil asist. Miha Grohar z University of Ljubljana, Faculty of Computer and Information Science.
Udeleženci so skozi kombinacijo teorije in praktičnih vaj spoznali praktične načine, kako dijakom predstaviti:
– osnove delovanja računalniških omrežij,
– osnovno omrežno opremo,
– korake pri postavitvi delujočega domačega omrežja,
– nastavitev Wi-Fi in osnovne zaščite,
– osnovne diagnostične postopke.

Fizično računalništvo pri pouku informatike na Gimanziji Vič: Programiranje z Raspberry Pi in Sense HAT

Povezava: https://novice.sio.si/2026/02/19/fizicno-racunalnistvo-pri-pouku-informatike-na-gimanziji-vic-programiranje-z-raspberry-pi-in-sense-hat/

V okviru projekta Katarina (Vsak naj bo deležen temeljnih znanj računalništva in informatike), katerega cilj je vsem dijakom približati temeljna znanja računalništva in informatike (RIN), smo na Gimnaziji Vič v inovativnih oddelkih prvega letnika izvedli serijo praktičnih vaj s področja fizičnega računalništva.
Pri pouku informatike smo klasično programiranje nadgradili z uporabo mikroračunalnikov Raspberry Pi in razširitvenih modulov Sense HAT, s čimer so dijaki svoje algoritme namesto zgolj na zaslonu prenesli v fizični svet. Glavni poudarek delavnic je bil na utrjevanju zank in pogojnih stavkov, ki so jih dijaki spoznavali skozi neposredno interakcijo s strojno opremo.
S pomočjo matrike LED-lučk in različnih senzorjev so načrtovali vizualne odzive, ustvarjali animacije ter programirali naprave, ki se odzivajo na okolico. Takšen način dela spodbuja algoritmično razmišljanje, saj omogoča takojšen odziv in lažje razumevanje delovanja kode, hkrati pa dijaki spoznajo, da je informatika orodje za upravljanje naprav in reševanje realnih problemov. Fizični stik s strojno opremo je marsikomu pomagal premagati začetne ovire pri razumevanju zahtevnejših konceptov in spodbudil ustvarjalnost pri iskanju lastnih rešitev.
To izvedbo in inovativne pedagoške pristope je Marina Trost podrobneje predstavila na webinarju Izzivi poučevanja RIN v OŠ in SŠ, kjer je izpostavila pomen aktivnega dela in eksperimentiranja pri poučevanju računalništva in informatike.

Prispevek s predstavitve je na voljo na Arnes video: https://video.arnes.si/watch/6bcxvk529cws