Preizkusite brezplačen uvodni tečaj Pythona za dijake

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7470495374626095106

Mednarodna pobuda Bebras, katere cilj je spodbujati računalništvo, informatiko in računalniško mišljenje med učenci in dijaki, vse učitelje vabi, da preizkusite brezplačen uvodni tečaj Pythona za učence in dijake.

Tečaj programiranje v Pythonu uvaja na privlačen, zgodbeno zasnovan in interaktiven način, hkrati pa razvija veščine računalniškega mišljenja, kot so razčlenjevanje problemov, prepoznavanje vzorcev, abstrakcija in algoritmično razmišljanje.

Zgodba je postavljena v prihodnost: učenci na šolskem strežniku odkrijejo nenavaden program in prebudijo speči sistem, za katerega ni povsem jasno, ali deluje v njihovo korist ali ne. Na tečaju spoznajo temeljne koncepte, kot so:
– vhod in izhod podatkov,
– pogojni stavki,
– zanke,
– seznami ter
– osnove kibernetske varnosti in umetne inteligence.

Predhodno znanje programiranja ni potrebno, saj je poudarek na razmišljanju, reševanju problemov in razumevanju delovanja sistemov.
Tečaj je na voljo v na voljo v angleščini, nemščini, francoščini, španščini in mandarinščini .
Primeren je tako za uporabo pri pouku kot za samostojno učenje.

Več informacij: https://www.digital-technologies.institute/python-intro

Če želite tečaj preizkusiti s svojimi učenci, ustvarite brezplačen učiteljski račun. Na spletni strani tečaja v polje School vpišite Bebras.

Spoznavanje algoritmov skozi debato

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7468240682546098176

Za in proti: Soočenje dijakov glede algoritmov na družbenih omrežjih

Dijaki Gimnazije Kranj so se preizkusili v debatnem tekovanju, kjer so debatirali o trditvi:
“Ta zbor nasprotuje uporabi algoritmov, prilagojenih posameznemu uporabniku, za prikaz zabavnih vsebin po izbiri uporabnika.”

Razdeljeni so bili v dve skupini –
ena je morala trditev zagovarjati , druga pa ji nasprotovati.
Debata je potekala v angleškem in slovenskem jeziku.

Za pripravo na tekmovanje so imeli čas približno pet tednov. V tem času so samostojno in v skupinah raziskovali delovanje algoritmov na družbenih omrežjih in drugih platformah, zbirali vire ter pripravljali argumente za in proti.

Medtem ko takšna oblika dela zahteva precej raziskovalnega dela dijakov in mentoriranja, hkrati omogoča razvoj veščin argumentacije in kritičnega mišljenja in obenem na dijake deluje motivacijsko.

Za in proti, Zavod za kulturo dialoga, ki je organiziral tekmovanje, šolam tudi sicer nudi podporo (delavnice, pomoč pri pripravi uravnoteženih trditev) in je odprt za sodelovanje pri novih temah, tudi na področju računalništva in informatike.

Varna raba interneta

Pri pouku informatike v 1.letnikih smo na Gimnaziji Škofja Loka v letošnjem šolskem letu posvetili precej pozornosti varni rabi interneta. V inovativnih oddelkih projekta KATARINA (ki ga financira EU prek NOO) smo pri pouku obeležili Dan varne rabe interneta. Po priporočilih Safe.si smo izvedli učno uro z naslovom Pametni potrošniki v digitalnem svetu. Pogovarjali smo se o poslovnih in psiholoških mehanizmih sodobnega digitalnega potrošništva, oglaševalskih strategijah, vplivnežih, lažnih spletnih trgovinah, prepričevanju in manipulaciji. Dijaki so s pomočjo kviza ugotavljali kako prepoznati laži na internetu. Gimnazija je označena na zemljevidu sodelujočih šol Slovenije na spletni strani Safe.si.
V inovativnih oddelkih projekta KATARINA drugega letnika smo v sklopu Omrežja in internet izvedli učni scenarij Varnost na spletu. Namen je dijakom približati temeljne koncepte spletne varnosti ter jih spodbuditi k varnemu, odgovornemu in kritičnemu ravnanju pri uporabi spletnih storitev. Dijaki se naučijo prepoznavati varnostna tveganja, razumejo pomen močnih gesel in več faktorske avtentikacije ter znajo oceniti varnost spletnih storitev in zaščititi svoje osebne podatke.

Predstavitev projekta KATARINA španskim učiteljem

V okviru Erasmus+ (Job shadowing)smo na Gimnaziji Škofja Loka v tednu od 4. do 15. maja imeli na obisku dva gosta, ravnatelja in profesorja tehničnih predmetov iz španske šole IES Sa Colomina d’Eivissa. Zanimal jih je tudi pouk informatike na naši šoli. Prisostvovala sta pouku, vajah iz informatike za 1. letnik. Pri prvih vajah sem izvajali učni scenarij Programiranje v Pišku – zanke z uporabo pametne učilnice Cobie AI, pri drugih pa Omrežni laboratorij01 prav tako z uporabo Cobie AI. Bila sta navdušena nad načinom dela, ko razlago podaja umetna inteligenca, prav tako preverja rezultate in podaja povratne informacije dijakom. Učitelj spremlja njihovo delo na svojem računalniku in ima več časa, da z dijaki dela individualno.

Učni scenariji so nastali v projektu KATARINA z sodelovanjem z zunanjimi izvajalci, ki so razvili pametno učilnico Cobie AI.

V razgovoru po pouku sem projekt KATARINA, v katerega je vključena naša šola, predstavila gostoma.

Dijaki Erasmus+ mobilnosti obiskali pouk informatike

Danes smo pri pouku informatike imeli obisk dijakov iz Erasmus+ mobilnosti, projekt z naslovom Diversity. Dijaki partnerskih šol Gimnazije Škofja Loka prihajajo iz Nemčije (Konstanz), Češke (Tabor), Španije (Monzón) in Avstrije (Wels). Programirali smo v Pišku in sicer z uporabo Cobie AI učilnice. Obisk je bil prijetna popestritev pouka, naši dijaki so jim slovensko razlago prevedli v angleščino, razvilo se je ustvarjalno sodelovanje.

Gostje so po koncu ure povedali, da jim je bil način dela všeč in da je ura v prijetnem sodelovanju in klepetu z našimi hitro minila.

Naloge, ki jih rešujemo v spletni učilnici Cobie AI so nastale v sodelovanju z zunanjimi izvajalci v projektu KATARINA.

OMREŽNI LABORATORIJ V SPLETNI UČILNICI Cobie AI

V okviru projekta KATARINA smo na Gimnaziji Škofja Loka v letošnjem šolskem letu za sklop Omrežja izvedli učni scenarij Omrežni laboratorij v inovativnih oddelkih prvega in drugega letnika.
Učni scenarij za sklop dveh šolskih ur zajema uvod v omrežne ukaze in koncepte. Glavni cilj je naučiti dijake pošiljati pakete na IP naslov, razložiti vlogo IP naslovov in predstaviti osnovne ukaze za odkrivanje naprav in preverjanje povezljivosti. Dijaki pa srečajo tudi naloge za iskanje manjkajočih naprav, pregledovanje dnevnikov. Uporabljajo pametno učilnico Cobie AI, kjer imajo na voljo interaktivno področje imenovano Omrežni laboratorij. V tem področju so na voljo interaktivne naloge za pošiljanje paketov, pregled poslanih in prejetih paketov. Na voljo imajo nabor ukazov, ki jih lahko uporabljajo in je tako primerno za delo brez predhodnega znanja. Na tak način lahko dijaki z zabavnimi nalogami osvajajo osnovne pojme omrežij in interneta. Na učiteljevem računalniku se nazorno vidi, kaj dijaki počnejo in jih tako lažje usmerjamo, se z njimi pogovarjamo, kaj so naredili pravilno in kako lahko spremenijo komunikacijo v omrežju, ko se pojavi kakšna napaka.

Objavljena je SPIN analiza uvedbe temeljnih vsebin računalništva in informatike v slovenskih srednjih šolah

V okviru projekta KATARINA je bila pripravljena in objavljena SPIN analiza uvedbe temeljnih vsebin računalništva in informatike (RIN) v slovenskih srednjih šolah, ki ponuja celovit vpogled v trenutno stanje, izkušnje sodelujočih šol, ključne izzive ter razvojne priložnosti pri uvajanju RIN vsebin v gimnazijske in srednje strokovne programe. Analiza temelji na odzivih sodelujočih šol in kaže, da v slovenskem prostoru že obstajajo pomembni potenciali za uspešno implementacijo RIN: motiviran in usposobljen kader, prisotnost dobrih praks, solidna osnovna digitalna infrastruktura ter močna podpora akademskega okolja. Hkrati pa opozarja tudi na omejitve, kot so razlike v digitalnih kompetencah, pomanjkanje časa za pripravo gradiv, neenakomerna opremljenost ter potreba po dolgoročni sistemski podpori.

Posebna vrednost dokumenta ni le v pregledu prednosti, slabosti, izzivov in nevarnosti, temveč tudi v jasnem sporočilu, ki ga analiza postavlja v ospredje: uvedba RIN vsebin ni zgolj tehnološko vprašanje, temveč razvojna priložnost za slovenski izobraževalni sistem. Gre za priložnost, da dijakom zagotovimo temeljna znanja za delo, življenje in ustvarjanje v digitalni družbi, učiteljem pa pogoje, podporo in orodja za kakovostno izvajanje sodobnega pouka. Za to bo potrebna usklajena in dolgoročna podpora šol, stroke in države.

Dokument zato ni le analiza stanja, temveč tudi pomembno izhodišče za nadaljnji razmislek o tem, kako v slovenskem izobraževalnem prostoru sistematično okrepiti temeljna znanja računalništva in informatike ter jih umestiti kot enega ključnih gradnikov prihodnosti.

Mateja  Mavrič

SPIN analiza uvedbe temeljnih vsebin računalništva in informatike v slovenskih srednjih šolah_final.pdf

Podatki in analiza: uvajanje podatkovnega razmišljanja s programom Orange

V tretjem letniku smo v okviru projekta KATARINA začeli uvajati vsebine s področja podatkov in analize. Cilj je bil dijake seznaniti z osnovami podatkovne analitike in interpretacije podatkov.
Uvod v podatkovno analizo
Dijaki so spoznali pomen podatkov v sodobni družbi ter osnovne korake analize – od zbiranja podatkov do interpretacije rezultatov.
Za delo smo uporabili program Orange, ki omogoča vizualno analizo podatkov brez zahtevnega programiranja.
Učenje skozi vizualizacijo
Ena izmed ključnih prednosti orodja Orange je vizualni pristop. Dijaki so lahko skozi grafe, diagrame in modele hitro razumeli vzorce v podatkih.
Tak pristop je še posebej primeren za začetnike, saj zmanjšuje tehnično zahtevnost in omogoča osredotočenost na razumevanje.
Razvoj analitičnega razmišljanja
Dijaki so skozi naloge razvijali sposobnost interpretacije podatkov, prepoznavanja vzorcev in kritičnega razmišljanja. Naučili so se postavljati vprašanja in preverjati hipoteze.
To znanje je uporabno na številnih področjih, ne le v računalništvu.
Zaključek
Vsebine s področja podatkov in analize predstavljajo pomemben del RIN. Uporaba orodij, kot je Orange, omogoča dostopen in učinkovit vstop v svet podatkovne analitike ter razvija kompetence, ki so ključne za prihodnost.

Omrežja in internet: od teorije do razumevanja delovanja sodobnih sistemov

V drugem letniku smo v okviru projekta KATARINA začeli izvajati vsebine s področja omrežij in interneta. Cilj je bil dijakom približati delovanje omrežij na način, ki presega zgolj teoretično razlago.
Razumevanje osnovnih konceptov
Dijaki so spoznavali osnovne pojme, kot so IP naslavljanje, usmerjanje, delovanje interneta in osnovni protokoli. Poseben poudarek smo dali razumevanju, kako podatki potujejo po omrežju.
Namesto zgolj razlage smo uporabljali konkretne primere in simulacije, ki so dijakom omogočile boljše razumevanje.
Uporaba orodij in simulacij
Pri pouku smo uporabljali različna orodja za analizo omrežij (npr. ukaze za preverjanje povezljivosti in poti paketov), s katerimi so dijaki lahko sami preverjali delovanje omrežja.
S tem so pridobili vpogled v realno delovanje interneta in razumeli, kaj se dogaja “v ozadju”, ko uporabljajo spletne storitve.
Povezava s prakso
Velik poudarek smo namenili povezovanju snovi z vsakdanjo uporabo tehnologije. Dijaki so analizirali konkretne situacije, kot so težave z internetno povezavo ali delovanje različnih spletnih storitev.
Zaključek
Poučevanje omrežij in interneta je uspešno, kadar preseže teoretični okvir in vključuje praktične primere ter aktivno delo dijakov. Tak pristop omogoča globlje razumevanje in večjo uporabnost znanja.

Od algoritmov do delujočega sistema: izkušnje z uvajanjem RIN v 1. letniku

V okviru projekta KATARINA smo na Elektro in računalniški šoli Šolskega centra Velenje tudi v letošnjem letu izvajali dodatne ure s področja algoritmov in programiranja. Dijaki prvih letnikov (programa elektrotehnik in tehnik mehatronike) so skozi 24 ur spoznavali temeljne koncepte računalništva in informatike.
Projektni pristop kot osnova poučevanja
Poučevanje smo zasnovali projektno, pri čemer so dijaki skozi celoten proces razvijali enoten projekt – pametni merilnik temperature in vlažnosti. Tak pristop omogoča, da dijaki novo znanje takoj uporabijo v praksi.
Začeli smo z osnovami algoritmov in zaporedja ukazov, nato pa postopoma uvajali funkcije, pogojne stavke in zanke. Vsaka učna enota je bila povezana z nadgradnjo projekta.
Praktično delo kot ključni motivator
Dijaki so poleg programiranja razvijali tudi praktične veščine, kot so povezovanje senzorjev in delo z elektronskimi komponentami. Prav ta kombinacija se je izkazala kot ključna za razumevanje snovi.
Ugotovili smo, da dijaki najbolje napredujejo pri nalogah, kjer lahko takoj vidijo rezultat svojega dela.
Izzivi pri izvedbi
Največ težav so dijaki imeli pri razumevanju zaporedja ukazov, zankah s pogoji in pravilni vezavi komponent. Te izzive smo reševali z dodatnimi razlagami, primeri in individualno podporo.
Zaključek
Izkušnje potrjujejo, da projektno zasnovan pristop učinkovito podpira uvajanje RIN vsebin. Dijaki razvijajo tako teoretično razumevanje kot tudi praktične kompetence, kar predstavlja dobro osnovo za nadaljnje izobraževanje.