Avtor: klemen@gimvic.org

Fizično računalništvo pri pouku informatike na Gimanziji Vič: Programiranje z Raspberry Pi in Sense HAT

Povezava: https://novice.sio.si/2026/02/19/fizicno-racunalnistvo-pri-pouku-informatike-na-gimanziji-vic-programiranje-z-raspberry-pi-in-sense-hat/

V okviru projekta Katarina (Vsak naj bo deležen temeljnih znanj računalništva in informatike), katerega cilj je vsem dijakom približati temeljna znanja računalništva in informatike (RIN), smo na Gimnaziji Vič v inovativnih oddelkih prvega letnika izvedli serijo praktičnih vaj s področja fizičnega računalništva.
Pri pouku informatike smo klasično programiranje nadgradili z uporabo mikroračunalnikov Raspberry Pi in razširitvenih modulov Sense HAT, s čimer so dijaki svoje algoritme namesto zgolj na zaslonu prenesli v fizični svet. Glavni poudarek delavnic je bil na utrjevanju zank in pogojnih stavkov, ki so jih dijaki spoznavali skozi neposredno interakcijo s strojno opremo.
S pomočjo matrike LED-lučk in različnih senzorjev so načrtovali vizualne odzive, ustvarjali animacije ter programirali naprave, ki se odzivajo na okolico. Takšen način dela spodbuja algoritmično razmišljanje, saj omogoča takojšen odziv in lažje razumevanje delovanja kode, hkrati pa dijaki spoznajo, da je informatika orodje za upravljanje naprav in reševanje realnih problemov. Fizični stik s strojno opremo je marsikomu pomagal premagati začetne ovire pri razumevanju zahtevnejših konceptov in spodbudil ustvarjalnost pri iskanju lastnih rešitev.
To izvedbo in inovativne pedagoške pristope je Marina Trost podrobneje predstavila na webinarju Izzivi poučevanja RIN v OŠ in SŠ, kjer je izpostavila pomen aktivnega dela in eksperimentiranja pri poučevanju računalništva in informatike.

Prispevek s predstavitve je na voljo na Arnes video: https://video.arnes.si/watch/6bcxvk529cws

Prispevek na konferenci KATARINA: Uporaba UI pri učenju programiranja

Povezava: https://video.arnes.si/watch/hczg50h9svf1

V četrtek, 16. oktobra 2025, je na 2. letni konferenci projekta KATARINA na UL FRI potekalo srečanje za izmenjavo dobrih praks.

V sklopu Fizično računalništvo in projekti sta Marina Trost in Klemen Bajec z Gimnazije Vič predstavila prispevek z naslovom »Uporaba UI pri učenju programiranja«.

Prispevek se je osredotočil na konstruktivistični način učenja programiranja in integracijo generativne umetne inteligence (UI) v ta proces. Prikazan je bil inovativen učni scenarij, pri katerem dijaki prvih letnikov:

Definirajo problem: Dijaki so generativno UI uporabili za gradnjo definicije problema s postopnim izboljševanjem poizvedb (promptov).

Izdelajo rešitev: Pri izdelavi rešitve so si pomagali s predlogi kode, ki jih je ponudila UI.

Ključen pedagoški poudarek je bil na razvoju kritičnega mišljenja: dijaki so morali predlagane rešitve kritično presoditi in v celoti razumeti njihovo delovanje. Ta pristop dokazuje, da UI ni le orodje za avtomatizacijo, temveč močan partner v konstruktivističnem učnem procesu.

Celoten posnetek predstavitve si lahko ogledate na Arnes Video

Uvod v kriptografijo: Uroševa skrivnost

Na srečanju strokovne skupine projekta Katarina je bil 1. decembra 2025 s strani Gimnazije Kranj predstavljen uspešno izveden scenarij delavnice »Uroševa skrivnost«. Predstavitev je moderirala Gimnazija Vič in pripravila mag. Zdenka Vrbinc, profesorica informatike na Gimnaziji Kranj.
Delavnica, zasnovana za približno 25 dijakov 2. letnika in izvedena v sklopu vsebine Omrežje in internet (3 šolske ure), je dijakom približala osnove klasične kriptografije in jih uvedla v koncept javnih ključev.
Delavnica je potekala s poudarkom na praktičnem delu s papirjem in delovnimi listi, kar se je izkazalo za zelo učinkovito. Dijaki so s praktičnimi nalogami spoznali:
Cezarjevo šifro: Uvod v »tajno dogovarjanje«, prikaz šifriranja s premikom črk in vaje za utrjevanje osnov (iskanje pravilnega premika).
Vigenerjevo šifro: Pojasnilo o spreminjanju zamika črk glede na ključ in reševanje nalog z uporabo parov ključ–besedilo.
Šifriranje z mrežo: Uporaba javno objavljene mreže za rekonstrukcijo skritega števila, kar je služilo kot most v kasnejšo matematično obravnavo sodobnih asimetričnih kriptografskih metod, kot je RSA.
Dijaki so delavnice ocenili kot razumljive in motivacijske. Kljub začetni skeptičnosti so bili na koncu veseli in motivirani. Delo »na papirju« je bilo pozitivno sprejeto, saj je omogočilo kakovostno utrjevanje temeljnih konceptov. Poudarjeno je bilo načelo, da je »manj več«, s poudarkom na poglobljeni obravnavi osnov.
Diskusija po predstavitvi je ponudila številne ideje za poglobitev in nadgradnjo delavnice, kar kaže na potencial izvedenega scenarija za poučevanje temeljnih vsebin računalništva in informatike.