Uporaba knjižnice Processing pri učenju jezika Python – srečanje koordinatorjev projekta KATARINA
V okviru projekta KATARINA je potekalo 10. novembra redno srečanje koordinatorjev, kjer je Jaka Koren s Šolskega centra CELJE predstavil delo v inovativnih oddelkih na temo algoritmi in programiranje. Predstavil je uporabo brezplačne programske skicirke Processing in prednosti, ki jih uporaba tovrstnega orodja prinese za učenje programskega jezika Python. Predstavitev je temeljila na izkušnjah z dejavnostjo, ki jo je šola najprej pilotno izvedla v okviru krožka, letos pa sistematično vključila tudi v pouk.
Cilj sklopa je bil dijakom približati algoritme na manj abstrakten in bolj konkreten način, preko programa, katerega izhod je vidna slika. S tem načinom je lažje motivirati dijake za nadaljnjo učenje o algoritmih in jih učiti razmišljanja v korakih, prepoznavanja vzorcev ter razumevanja, kako računalnik prek ukazov izriše obliko, barvo ali celotno sceno.
Poseben poudarek je bil na zasnovi dejavnosti, ki jo je mogoče izvesti tudi v učilnici z enim samim računalnikom. Učitelj program demonstrira na projektorju, dijaki pa rešujejo naloge na učnih listih ali kot domačo nalogo. Dejavnosti so bili razdeljene na več sklopov.
V prvem sklopu ur dijaki najprej narišejo preprosto sliko na koordinatno mrežo, nato pa svojo risbo pretvorijo v algoritem – natančen seznam korakov s koordinatami in dimenzijami. Navodila potem zamenjajo s sošolcem, ki jih poskuša po algoritmu ponovno narisati, kar nazorno pokaže pomen natančnosti zapisa. Učitelj nato prikaže, kako se ta navodila preslikajo v ukaze Processinga (rect, triangle, ellipse …).
V drugem sklopu se dijaki seznanijo z digitalno sliko in RGB-barvnim modelom. Preko ukaza fill(r, g, b) ugibajo barve in preverjajo svoje predpostavke, dejavnost pa popestri igra z listki, kjer dijaki med seboj izmenjajo naključne kombinacije vrednosti in poskušajo napovedati barve.
V tretjem sklopu dejavnost napreduje v smeri programerskih konceptov: dijaki spoznajo spremenljivke in preko naloge z »možicem« ugotovijo, kako spremembe vrednosti (npr. x = x + 50) vplivajo na položaj narisanih oblik. V drugi fazi se uvede pisanje lastnih metod (funkcij), kar dijakom približa koncept abstrakcije in ponovne uporabe kode.
V razpravah po skupinah so udeleženci poudarili, da jim je bila vizualizacija algoritmov zelo všeč, saj omogoča uvod v Python s takojšnjim vizualnim rezultatom, kar je še posebej pomembno za dijake, ki se šele spoznavajo s programiranjem. Primerjali so jo z drugimi pristopi (želva/grafika, roboti, fizično računalništvo) ter izpostavili, da je primerna tudi za razrede z omejeno računalniško opremo. Kot je pojasnil predavatelj se aktivnosti izvaja v več letnikih, pri čemer med razredi ne opazi večjih razlik v razumevanju, ampak se razlike kažejo predvsem v motivaciji. Dejavnost učinkovito pokriva učne cilje, povezane z razumevanjem algoritma, spremenljivk, zaporedja ukazov in povezave med kodo ter vizualnim izhodom programa. Srečanje je še enkrat poudarilo pomen izmenjave inovativnih učnih praks med šolami.
