Tekmovanje Bober

Povezava: https://novice.sio.si/2026/03/23/tekmovanje-bober-2/

Na I. gimnaziji v Celju smo tudi v letošnjem šolskem letu uspešno izvedli tekmovanje Bober s področja računalniškega razmišljanja in informatike.

Tekmovanje je potekalo od 10. do 21. novembra, vanj pa so bili vključeni dijaki inovativnih oddelkov 1. b in 1. c. Dijaki so se pri reševanju nalog soočali z izzivi, ki spodbujajo logično mišljenje, problemsko reševanje in natančno razmišljanje.

Izvedba tekmovanja je bila del aktivnosti v okviru projekta KATARINA, katerega cilj je sistematično razvijanje digitalnih kompetenc, algoritmičnega mišljenja in inovativnih pristopov k poučevanju. Tekmovanje Bober je dijakom omogočilo, da so pridobljena znanja preizkusili v drugačnem, tekmovalnem, a hkrati spodbudnem učnem okolju.

S sodelovanjem v tekmovanju smo dodatno okrepili zavedanje o pomenu računalniškega razmišljanja kot ključne kompetence sodobnega izobraževanja ter dijake spodbudili k razmišljanju izven ustaljenih okvirjev.

Sodelujoči v projektu KATARINA na I. gimnaziji v Celju obiskali Areno tehnologij

Povezava: https://novice.sio.si/2025/10/02/sodelujoci-v-projektu-katarina-na-i-gimnaziji-v-celju-obiskali-areno-tehnologij/

V četrtek, 25. septembra 2025, so se 2. b, 2. c, 3. a in 3. g-razred udeležili Arene tehnologij v Ljubljani. Na dogodek so se odpravili kot sodelujoči v projektu KATARINA, ki spodbuja razumevanje temeljnih znanj računalništva in informatike ter njihovo povezovanje s sodobnimi tehnologijami.

Arena tehnologij je dijakom ponudila edinstveno priložnost, da so vstopili v svet slovenske znanosti, tehnologije in ustvarjalnosti ter na številnih delavnicah in prikazih preizkusili svoje znanje in radovednost.

Dogodek je dijakom približal tehnološko prihodnost na interaktiven in zabaven način ter jim ponudil vpogled v bogastvo znanja, ki ga razvijajo slovenski raziskovalci, inženirji in ustvarjalci.

Ana Lavbič, prof.,
članica projekta KATARINA

Projekt KATARINA tudi na spoznavnih dnevih prvošolcev I. gimnazije v Celju

Povezava: https://novice.sio.si/2026/03/23/projekt-katarina-tudi-na-spoznavnih-dnevih-prvosolcev-i-gimnazije-v-celju-2/

V ponedeljek, 15. septembra 2025, smo v okviru spoznavnih dni na Svetini za inovativna oddelka 1. b in 1. c izvedli zanimivo delavnico o algoritmih in programiranju.

Dijaki so spoznali pomen zaporedja ukazov, koncept spremenljivke in izraza, brali z vhoda in pisali na izhod z izvajanjem algoritma, zapisanega z diagramom poteka. S pomočjo Lego Education Spike robota so usvojili koncept vejitve in ga povezali z algoritmom. Naučeno so prenesli v programski jezik, dodali še koncept zanke z znanim številom ponovitev ter razumevanje utrdili z analizo delovanja robota.

Delavnica je dijakom omogočila, da so ob spoznavanju osnovnih pojmov algoritmov in programiranja spoznavali tudi drug drugega, se povezali preko izbranih barv listkov ter se prijetno družili in učili obenem.

Ana Lavbič

I. gimnazija v Celju je gostila srečanje sodelujočih šol v projektu KATARINA

Povezava: https://novice.sio.si/2026/03/23/i-gimnazija-v-celju-je-gostila-srecanje-sodelujocih-sol-v-projektu-katarina-2/

V ponedeljek, 30. junija, smo na I. gimnaziji v Celju gostili time vseh desetih sodelujočih šol v projektu usvajanja temeljnih računalniških znanj KATARINA, ki ga vodi Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Dogodek je bil hkrati tudi zaključek letošnjega uspešnega sodelovanja v projektu, naš šolski tim, v katerem sodelujemo Sebastjan Tkavc, Branko Bezgovšek, Anej Bezgovšek, Vesna Gubenšek Bezgovšek, Simona Magdalenc Lindner in Ana Lavbič, pa je z veseljem prevzel organizacijo celotnega dneva.

Srečanje smo začeli v učilnici 20, kjer smo udeležence najprej pozdravili. Nadaljevali smo v računalniški učilnici, v kateri so potekale praktične delavnice na temo vzpostavitve osnovnega domačega računalniškega omrežja. Udeleženci so lahko aktivno sodelovali, delili izkušnje ter poglobili svoje znanje s pomočjo konkretnih primerov. Na koncu srečanja smo postavili smernice za delo v prihodnjem, sklepnem šolskem letu delovanja projekta.

Dan smo zaključili s sproščenim druženjem ob kosilu, kjer ni manjkalo dobre volje. Iskrena hvala vsem sodelujočim timom šol za udeležbo in prijeten dan.

Ana Lavbič

Kako pristopiti k poučevanju UI v razredu?

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7432374396700348417

Skupina s Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani je pod vodstvom prof. dr. Janeza Demšarja razvila didaktične pristope in gradiva, s katerimi je mogoče različne šolske predmete popestriti na način raziskovanja podatkov s pristopi UI in strojnega učenja ter uporabo programa za podatkovno analitiko Orange Data Mining.
Aktivnosti učitelji že več let preizkušajo, prilagajajo in vpeljujejo v pouk v različnih osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, Luksemburgu in na Irskem.

Ogledate si jih lahko tukaj: https://pumice.si/

Brez sistematičnega učenja računalniškega razmišljanja bodo mladi ostali le pasivni uporabniki tehnologije.

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7432104361062748162

Prof. dr. Janez Demšar: “Matematika uči univerzalnih veščin, kot sta logično razmišljanje in formalno izražanje. Računalniško razmišljanje je podobno, le da je še bolj praktično in postopkovno, zato ga lahko uporabimo pri reševanju problemov v različnih disciplinah in različnih kontekstih. Učiti zgolj uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij bi bilo, kot če bi pri matematiki učili zgolj uporabo kalkulatorja.”

V Delovem članku “Obvezni predmet bi morali imeti že pred desetletjem” sta prof. dr. Janez Demšar in dr. Andrej Brodnik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, oba del strokovne skupine na projektu KATARINA, komentirala uvajanje temeljnih vsebin računalništva in informatike (RIN) v slovenske šole.

Foto: Blaž Samec

Umetna inteligenca na unplugged način ali kako UI poučujejo v Nemčiji?

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7427342003279056897

Na že drugi konferenci Katarina na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani se nam je z vabljenim predavanjem pridružila Silvia Joachim, gimnazijska profesorica računalništva, fizike in matematike ter raziskovalna sodelavka na Katedri za računalništvo Univerze Julius Maximilians v Würzburgu v Nemčiji.

Dr. Joachim je v interaktivni predstavitvi učiteljem predstavila komplet poskusov za UI, t.i. AI Experiment Kit, ki predstavlja gradivo za vključujoč “unplugged” oz. ”odklopljen” pristop (t.i. računalništvo brez računalnika) k poučevanju o sistemih UI – otroci takšne sisteme redno uporabljajo, pogosto ne da bi se zavedali tveganj, povezanih z njihovo uporabo.

Kaj pa internet?

Povezava: https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:7429166490618052608

I. gimnazija v Celju je gostila strokovno srečanje Katarina, kjer so imeli učitelji na projektu priložnost sodelovati na delavnici: Vzpostavitev domačega računalniškega omrežja, ki jo je vodil asist. Miha Grohar z University of Ljubljana, Faculty of Computer and Information Science.
Udeleženci so skozi kombinacijo teorije in praktičnih vaj spoznali praktične načine, kako dijakom predstaviti:
– osnove delovanja računalniških omrežij,
– osnovno omrežno opremo,
– korake pri postavitvi delujočega domačega omrežja,
– nastavitev Wi-Fi in osnovne zaščite,
– osnovne diagnostične postopke.

Odziv dijakov na učenje algoritmov in programskih jezikov

Uvajanje vsebin algoritmov in programiranja v okviru projekta KATARINA na Šolski center Velenje je omogočilo vpogled v to, kako dijaki doživljajo učenje temeljnih konceptov računalništva in informatike. Za mnoge dijake je bil to prvi stik z algoritmičnim razmišljanjem, ki zahteva natančno načrtovanje korakov, logično strukturiranje rešitev in potrpežljivo odpravljanje napak. Na začetku so dijaki pogosto zaznavali programiranje kot zahtevno področje, saj so hitro ugotovili, da mora biti vsak ukaz zapisan zelo natančno, sicer program ne deluje tako, kot so pričakovali.
Pomembno spremembo v odnosu do učenja je prinesla uporaba platforme Arduino, s katero so dijaki programske koncepte povezali z delovanjem fizičnih naprav. Ko so videli, da lahko s programom upravljajo prikaz na zaslonu ali obdelujejo podatke iz senzorjev, so lažje razumeli smisel algoritmov in programiranja. Takšen pristop je povečal motivacijo za delo, saj so dijaki videli neposredno povezavo med zapisano kodo in delovanjem naprave.
V procesu učenja so dijaki postopoma razvili tudi drugačen način razmišljanja. Naučili so se razčlenjevati kompleksne probleme na manjše korake, sistematično preverjati rešitve ter iskati vzroke napak. Projektno delo v parih je dodatno prispevalo k razvoju sodelovanja in tehnične komunikacije, saj so morali dijaki skupaj načrtovati rešitev, razdeliti naloge in predstaviti končni rezultat.
Izkušnje iz izvajanja kažejo, da se začetna negotovost pri učenju programiranja pogosto spremeni v občutek kompetentnosti in radovednosti. Ko dijaki razumejo osnovno logiko algoritmov in dobijo priložnost za praktično ustvarjanje, programiranje ne dojemajo več kot abstraktno zapisovanje ukazov, temveč kot način reševanja problemov in ustvarjanja novih tehnoloških rešitev.

zvajanje projekta KATARINA na ERŠ Velenje

Na Šolskemu centru Velenje, v okviru Elektro in računalniške šole (ERŠ), že tretje leto sistematično izvajamo projekt KATARINA, katerega osrednji cilj je vključevanje temeljnih znanj računalništva in informatike v strokovne srednješolske programe. Projekt poteka v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in temelji na kurikularnih izhodiščih skupine RINOS. Od vsega začetka smo si zadali ambiciozen, a jasen cilj: vzpostaviti trajnosten, vertikalno zasnovan model poučevanja, ki dijakom omogoča postopno in poglobljeno razumevanje digitalnega sveta.

Izvedbo smo zasnovali kot triletni razvojni lok. V prvem letniku dijaki vstopijo v svet algoritmov in programiranja. Namesto zgolj učenja sintakse programskega jezika smo poudarek namenili razumevanju algoritma kot natančnega in končnega postopka reševanja problema. Dijaki so se učili razčlenjevati probleme, oblikovati zaporedja ukazov, uporabljati pogojne stavke, zanke in funkcije ter razmišljati o podatkih kot o strukturiranih entitetah. Ključno vodilo je bilo, da mora biti vsaka programska rešitev načrtovana, preizkušena in dokumentirana. Za izvedbo smo uporabili platformo Arduino, ki omogoča neposredno povezavo med programsko logiko in fizičnim okoljem. S tem smo abstraktne koncepte prenesli v konkretne tehniške situacije, kjer so dijaki takoj videli posledice svoje kode v delovanju elektronskih komponent in sistemov.

V drugem letniku se perspektiva razširi od posameznega programa k razumevanju omrežij in interneta. Dijaki raziskujejo, kako podatki potujejo po omrežju, kako deluje naslavljanje, kaj pomeni digitalna infrastruktura ter kako so zagotovljeni varnostni mehanizmi. Posebno pozornost namenimo vprašanjem varovanja osebnih podatkov, šifriranju in odgovorni rabi digitalnih storitev. Učni proces temelji na problemskih situacijah iz vsakdanjega življenja, ki jih nato analiziramo z vidika tehničnega ozadja. S tem dijaki internet prenehajo dojemati kot samoumevno storitev in začnejo razumeti njegovo arhitekturo, omejitve in ranljivosti. Teoretične razlage dopolnjujemo s praktičnimi prikazi delovanja omrežne opreme in simulacijami postavitve domačega omrežja, kar povezuje znanje z njihovo stroko.

V tretjem letniku projekt doseže najvišjo raven abstrakcije s področjem podatkov in analize. Dijaki se srečajo z vprašanjem, kako iz surovih podatkov nastanejo informacije in kako algoritmi oblikujejo odločitve. Obravnavamo principe priporočilnih sistemov, klasifikacije, odločitvenih dreves ter osnov strojnega učenja. Pri tem ne gre za tehnično specializacijo, temveč za konceptualno razumevanje procesov, ki danes oblikujejo digitalno družbo. Dijaki analizirajo primere iz vsakdanjega življenja, od medijskih platform do športne analitike in okoljskih modelov. Poudarek je na interpretaciji rezultatov in kritičnem vrednotenju algoritmov, kar spodbuja odgovorno in premišljeno uporabo tehnologije.

Celotno izvajanje projekta temelji na postopnem razvoju računalniškega mišljenja, povezovanju teorije s prakso ter na refleksiji lastnega učenja. Uporabljamo obstoječa strokovna znanja učiteljev, jih nadgrajujemo z novimi vsebinami in gradimo skupnost izmenjave dobrih praks. Projekt je zasnovan tako, da ne deluje kot izoliran predmet, temveč kot sistemska nadgradnja strokovnih programov elektrotehnike in mehatronike.

Izvajanje projekta KATARINA na ERŠ Velenje tako predstavlja premišljen model vključevanja temeljnih znanj računalništva in informatike v srednješolsko izobraževanje. Dijakom omogoča, da tehnologije ne uporabljajo zgolj kot orodje, temveč jo razumejo v njenem delovanju, strukturi in vplivu. S tem krepimo njihovo strokovno samozavest, sposobnost analize ter pripravljenost na nadaljnje izobraževanje ali vstop v sodobno digitalno okolje.