Odziv dijakov na učenje algoritmov in programskih jezikov

Uvajanje vsebin algoritmov in programiranja v okviru projekta KATARINA na Šolski center Velenje je omogočilo vpogled v to, kako dijaki doživljajo učenje temeljnih konceptov računalništva in informatike. Za mnoge dijake je bil to prvi stik z algoritmičnim razmišljanjem, ki zahteva natančno načrtovanje korakov, logično strukturiranje rešitev in potrpežljivo odpravljanje napak. Na začetku so dijaki pogosto zaznavali programiranje kot zahtevno področje, saj so hitro ugotovili, da mora biti vsak ukaz zapisan zelo natančno, sicer program ne deluje tako, kot so pričakovali.
Pomembno spremembo v odnosu do učenja je prinesla uporaba platforme Arduino, s katero so dijaki programske koncepte povezali z delovanjem fizičnih naprav. Ko so videli, da lahko s programom upravljajo prikaz na zaslonu ali obdelujejo podatke iz senzorjev, so lažje razumeli smisel algoritmov in programiranja. Takšen pristop je povečal motivacijo za delo, saj so dijaki videli neposredno povezavo med zapisano kodo in delovanjem naprave.
V procesu učenja so dijaki postopoma razvili tudi drugačen način razmišljanja. Naučili so se razčlenjevati kompleksne probleme na manjše korake, sistematično preverjati rešitve ter iskati vzroke napak. Projektno delo v parih je dodatno prispevalo k razvoju sodelovanja in tehnične komunikacije, saj so morali dijaki skupaj načrtovati rešitev, razdeliti naloge in predstaviti končni rezultat.
Izkušnje iz izvajanja kažejo, da se začetna negotovost pri učenju programiranja pogosto spremeni v občutek kompetentnosti in radovednosti. Ko dijaki razumejo osnovno logiko algoritmov in dobijo priložnost za praktično ustvarjanje, programiranje ne dojemajo več kot abstraktno zapisovanje ukazov, temveč kot način reševanja problemov in ustvarjanja novih tehnoloških rešitev.

zvajanje projekta KATARINA na ERŠ Velenje

Na Šolskemu centru Velenje, v okviru Elektro in računalniške šole (ERŠ), že tretje leto sistematično izvajamo projekt KATARINA, katerega osrednji cilj je vključevanje temeljnih znanj računalništva in informatike v strokovne srednješolske programe. Projekt poteka v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in temelji na kurikularnih izhodiščih skupine RINOS. Od vsega začetka smo si zadali ambiciozen, a jasen cilj: vzpostaviti trajnosten, vertikalno zasnovan model poučevanja, ki dijakom omogoča postopno in poglobljeno razumevanje digitalnega sveta.

Izvedbo smo zasnovali kot triletni razvojni lok. V prvem letniku dijaki vstopijo v svet algoritmov in programiranja. Namesto zgolj učenja sintakse programskega jezika smo poudarek namenili razumevanju algoritma kot natančnega in končnega postopka reševanja problema. Dijaki so se učili razčlenjevati probleme, oblikovati zaporedja ukazov, uporabljati pogojne stavke, zanke in funkcije ter razmišljati o podatkih kot o strukturiranih entitetah. Ključno vodilo je bilo, da mora biti vsaka programska rešitev načrtovana, preizkušena in dokumentirana. Za izvedbo smo uporabili platformo Arduino, ki omogoča neposredno povezavo med programsko logiko in fizičnim okoljem. S tem smo abstraktne koncepte prenesli v konkretne tehniške situacije, kjer so dijaki takoj videli posledice svoje kode v delovanju elektronskih komponent in sistemov.

V drugem letniku se perspektiva razširi od posameznega programa k razumevanju omrežij in interneta. Dijaki raziskujejo, kako podatki potujejo po omrežju, kako deluje naslavljanje, kaj pomeni digitalna infrastruktura ter kako so zagotovljeni varnostni mehanizmi. Posebno pozornost namenimo vprašanjem varovanja osebnih podatkov, šifriranju in odgovorni rabi digitalnih storitev. Učni proces temelji na problemskih situacijah iz vsakdanjega življenja, ki jih nato analiziramo z vidika tehničnega ozadja. S tem dijaki internet prenehajo dojemati kot samoumevno storitev in začnejo razumeti njegovo arhitekturo, omejitve in ranljivosti. Teoretične razlage dopolnjujemo s praktičnimi prikazi delovanja omrežne opreme in simulacijami postavitve domačega omrežja, kar povezuje znanje z njihovo stroko.

V tretjem letniku projekt doseže najvišjo raven abstrakcije s področjem podatkov in analize. Dijaki se srečajo z vprašanjem, kako iz surovih podatkov nastanejo informacije in kako algoritmi oblikujejo odločitve. Obravnavamo principe priporočilnih sistemov, klasifikacije, odločitvenih dreves ter osnov strojnega učenja. Pri tem ne gre za tehnično specializacijo, temveč za konceptualno razumevanje procesov, ki danes oblikujejo digitalno družbo. Dijaki analizirajo primere iz vsakdanjega življenja, od medijskih platform do športne analitike in okoljskih modelov. Poudarek je na interpretaciji rezultatov in kritičnem vrednotenju algoritmov, kar spodbuja odgovorno in premišljeno uporabo tehnologije.

Celotno izvajanje projekta temelji na postopnem razvoju računalniškega mišljenja, povezovanju teorije s prakso ter na refleksiji lastnega učenja. Uporabljamo obstoječa strokovna znanja učiteljev, jih nadgrajujemo z novimi vsebinami in gradimo skupnost izmenjave dobrih praks. Projekt je zasnovan tako, da ne deluje kot izoliran predmet, temveč kot sistemska nadgradnja strokovnih programov elektrotehnike in mehatronike.

Izvajanje projekta KATARINA na ERŠ Velenje tako predstavlja premišljen model vključevanja temeljnih znanj računalništva in informatike v srednješolsko izobraževanje. Dijakom omogoča, da tehnologije ne uporabljajo zgolj kot orodje, temveč jo razumejo v njenem delovanju, strukturi in vplivu. S tem krepimo njihovo strokovno samozavest, sposobnost analize ter pripravljenost na nadaljnje izobraževanje ali vstop v sodobno digitalno okolje.

Fizično računalništvo pri pouku informatike na Gimanziji Vič: Programiranje z Raspberry Pi in Sense HAT

Povezava: https://novice.sio.si/2026/02/19/fizicno-racunalnistvo-pri-pouku-informatike-na-gimanziji-vic-programiranje-z-raspberry-pi-in-sense-hat/

V okviru projekta Katarina (Vsak naj bo deležen temeljnih znanj računalništva in informatike), katerega cilj je vsem dijakom približati temeljna znanja računalništva in informatike (RIN), smo na Gimnaziji Vič v inovativnih oddelkih prvega letnika izvedli serijo praktičnih vaj s področja fizičnega računalništva.
Pri pouku informatike smo klasično programiranje nadgradili z uporabo mikroračunalnikov Raspberry Pi in razširitvenih modulov Sense HAT, s čimer so dijaki svoje algoritme namesto zgolj na zaslonu prenesli v fizični svet. Glavni poudarek delavnic je bil na utrjevanju zank in pogojnih stavkov, ki so jih dijaki spoznavali skozi neposredno interakcijo s strojno opremo.
S pomočjo matrike LED-lučk in različnih senzorjev so načrtovali vizualne odzive, ustvarjali animacije ter programirali naprave, ki se odzivajo na okolico. Takšen način dela spodbuja algoritmično razmišljanje, saj omogoča takojšen odziv in lažje razumevanje delovanja kode, hkrati pa dijaki spoznajo, da je informatika orodje za upravljanje naprav in reševanje realnih problemov. Fizični stik s strojno opremo je marsikomu pomagal premagati začetne ovire pri razumevanju zahtevnejših konceptov in spodbudil ustvarjalnost pri iskanju lastnih rešitev.
To izvedbo in inovativne pedagoške pristope je Marina Trost podrobneje predstavila na webinarju Izzivi poučevanja RIN v OŠ in SŠ, kjer je izpostavila pomen aktivnega dela in eksperimentiranja pri poučevanju računalništva in informatike.

Prispevek s predstavitve je na voljo na Arnes video: https://video.arnes.si/watch/6bcxvk529cws

Priporočilni sistemi na papirju? Zakaj pa ne!

Povezava: https://novice.sio.si/2026/02/10/priporocilni-sistemi-na-papirju-zakaj-pa-ne/

Na Gimnaziji Ormož smo se v okviru projekta Katarina podali v raziskovanje umetne inteligence, vendar tokrat nekoliko drugače — brez računalnikov, brez aplikacij in brez različnih chat orodij. Odločili smo se, da se bomo z umetno inteligenco poigrali kar na papirju in ustvarili svoj lastni priporočilni sistem.
Po razpravi med dijaki in profesorji o tem, kako algoritmi danes skrbijo za to, da nam ponujajo glasbo, filme, serije, video posnetke in celo izdelke, smo se odločili, da temo raziščemo podrobneje. Med številnimi mogočimi vsebinami smo izbrali glasbo in glasbenike.
Najprej smo analizirali svoj glasbeni okus, ga primerjali z okusi sošolcev in nato s pomočjo grafa povezav prišli do priporočil — torej, kaj bi lahko poslušali v prihodnje. Predlogi so bili večinoma odlični, a hitro smo ugotovili, kako občutljivi so tovrstni sistemi: zaradi ene same napake v zbirki glasbenikov so se priporočila precej izkrivila.
Kaj se torej zgodi, če na seznamu po nesreči zamenjaš rock skupino s pop skupino?
Ugotovili smo, da lahko že tako majhna sprememba popolnoma obrne rezultate priporočil. In prav v tem je čar raziskovanja algoritmov — spoznavanje, kako delujejo, in kako hitro se lahko “zmedejo”.

KATARINA IN Jelkly

Povezava: https://novice.sio.si/2026/01/18/katarina-in-jelkly/

V torek, 23. decembra, so se dijaki Gimnazije Vič v okviru projekta KATARINA in v sodelovanju s Programerskim klubom Fakultete za matematiko in fiziko preizkusili v programiranju lučk na pravi novoletni jelki, ki stoji na Jadranski 21. Pod mentorstvom Barbare Makovec, Vide Mlinar in Filipa Štamcarja so delavnice najprej potekale pri pouku informatike v oddelkih 1. a in 1. e, kjer so dijaki s pomočjo vizualnega orodja Jelkly ustvarjali praznične vzorce. Popoldne se je dogajanje preselilo še na programerski krožek, kjer so najbolj zagnani dijaki svoje znanje nadgradili s programiranjem v Pythonu in pripravili zahtevnejše svetlobne animacije.
Ustvarjalni izziv je dijakom omogočil, da svoje programske rešitve naložijo neposredno v sistem fakultetne jelke, kjer se bodo njihovi unikatni vzorce izmenjevali in razveseljevali mimoidoče v prazničnih dneh. Projekt Jelkly na zanimiv način približa programiranje začetnikom prek vizualnih blokov, izkušenejšim pa ponuja uporabo knjižnic v Pythonu ali JavaScriptu. S takšnimi delavnicami dijaki povezujejo učenje programiranja s spoznavanjem tehnoloških projektov hkrati se pa še zabavajo in v pouk vnesejeo nekoliko predprazničnega vzdušja.

Varnost na spletu

Povezava: https://video.arnes.si/watch/1dp0q4dnwqd6

V okviru projekta KATARINA smo v ponedeljek, 15. 12., poslušali predstavitev delavnice na temo Varnost na spletu. Profesor Roman Bobnarič, iz Gimnazije Ormož, nam je predstavil izvedbo dvourne delavnice, kjer je sodeloval z zunanjim izvajalcem, Denisom Ivačičem, ki skrbi za učno tehnologijo na njihovi šoli.
Najprej sta dijakom predstavila vrste kibernetskih napadov (phishing, spoofing…). Dijake je ta predstavitev zelo pritegnila, saj so bili vsi primeri iz realnega življenja in so se zgodili v njihovi neposredni bližini.
Prvi primer je bil ransomware, kjer so predstavili zaklepanje celotnega podjetja. Dijaki so ob tem primeru ponovili kaj je digitalna denarnica ter kaj so bitconi in kako deluje bančni sistem brez bank. V drugem delu sta predstavila spoofing in socialni inženiring na primeru nakupa darilnih bonov IKEA. Izpostavili so, da je res potrebna pozornost pri preverjanju poštnih naslovov in domen. Nato so sledili kombinirani napadi (phishing in spoofing). Dijaki so radi sodelovali na delavnici, kjer so poskušali prepoznati znake teh napadov. Kot na primer neustrezne domene, jezikovne napake, odgovorne osebe…
Nato so v času 14 dni po izvedbi delavnice naredili praktično preverjanje znanja in aktivno učenje. Izvedli so phishing napad na dijake preko Oblaka 365 v katerem so zahtevali, da naj v čim krajšem času spremenijo geslo. Le redki so ugotovili, da gre za napad.
Ob koncu delavnice so izvedli tudi kratek kviz, kjer so dijaki zbrali okoli 70 % pravilnih odgovorov. Ob zaključku so jim predstavili še nekaj večjih incidentov oziroma virusov po svetu in doma, kot na primer: WannaCry (2017, stotine tisoč naprav), Babuk leta 2024- napad na univerzo v Mariboru, zaustavitev proizvodnje pri proizvajalcu vozil Jaguar Land Rover ter Mariposa, kjer je bilo okuženih kar 13 milijonov računalnikov. Posebnost tega napada pa je ta, da je bil to slovenski heker.
Po zelo zanimivi predstavitvi je sledilo delo po skupinah, kjer smo se učitelji strinjali, da je izredno dobro pripravljen scenarij, ki bi ga z veseljem uporabili tudi pri svojih urah, saj ima zelo veliko realnih primerov.

Poročilo zapisala: Mateja Valjavec, Gimnazija Kranj

Kako se zaščititi pred spletnimi nevarnostmi? Dijaki Gimnazije Ormož spoznali trike kibernetskih kriminalcev

Povezava: https://novice.sio.si/2025/11/10/kako-se-zascititi-pred-spletnimi-nevarnostmi-dijaki-gimnazije-ormoz-spoznali-trike-kibernetskih-kriminalcev/

Na Gimnaziji Ormož smo v okviru projekta KATARINA izvedli delavnico o varnosti na spletu za dijake 2. letnika.
Strokovnjak za kibernetsko varnost je predstavil primere napadov, načine zaščite ter opozoril na trike, ki jih uporabljajo spletni kriminalci. Dogodek smo zaključili s kvizom o prepoznavanju phishing sporočil.

Tekmovanje ACM Bober

Tekmovanje Bober je mednarodna pobuda, namenjena spodbujanju računalniškega razmišljanja in logičnega sklepanja med mladimi. Cilj tekmovanja je približati računalniške koncepte na zanimiv in dostopen način ter razvijati sposobnosti, ki so ključne za uspešno reševanje problemov v sodobnem digitalnem svetu. Naloge so zasnovane tako, da dijake izzovejo k analitičnemu razmišljanju, iskanju vzorcev in ustvarjalnemu pristopu k rešitvam.
Kakor vsako leto, smo tudi letos organizirali šolsko tekmovanje iz računalniškega razmišljanja Bober. Tekmovanje je potekalo od 10. do 21. novembra 2025. Udeležba je bila zelo dobra, saj je tekmovalo več kot 200 dijakov 1. letnika, 63 dijakov 3. letnika in 34 dijakov 2. in 4. letnika.
Tako dijaki, ki so vključeni v projekt Katarina, kot številni drugi dijaki Gimnazije Kranj, so se pomerili v reševanju nalog, ki zahtevajo natančno analizo, ustvarjalnost in sposobnost algoritmičnega razmišljanja.
Najboljši tekmovalci se bodo uvrstili na državno tekmovanje, ki bo potekalo v januarju 2026. Veselimo se njihovih dosežkov in verjamemo, da takšna tekmovanja pomembno prispevajo k razvoju znanja in veščin, ki jih bodo dijaki potrebovali v prihodnosti.
Avtorica: Zdenka Vrbinc, prof.

Fotografije: Zdenka Vrbinc, prof.

Prispevek na konferenci KATARINA: Uporaba UI pri učenju programiranja

Povezava: https://video.arnes.si/watch/hczg50h9svf1

V četrtek, 16. oktobra 2025, je na 2. letni konferenci projekta KATARINA na UL FRI potekalo srečanje za izmenjavo dobrih praks.

V sklopu Fizično računalništvo in projekti sta Marina Trost in Klemen Bajec z Gimnazije Vič predstavila prispevek z naslovom »Uporaba UI pri učenju programiranja«.

Prispevek se je osredotočil na konstruktivistični način učenja programiranja in integracijo generativne umetne inteligence (UI) v ta proces. Prikazan je bil inovativen učni scenarij, pri katerem dijaki prvih letnikov:

Definirajo problem: Dijaki so generativno UI uporabili za gradnjo definicije problema s postopnim izboljševanjem poizvedb (promptov).

Izdelajo rešitev: Pri izdelavi rešitve so si pomagali s predlogi kode, ki jih je ponudila UI.

Ključen pedagoški poudarek je bil na razvoju kritičnega mišljenja: dijaki so morali predlagane rešitve kritično presoditi in v celoti razumeti njihovo delovanje. Ta pristop dokazuje, da UI ni le orodje za avtomatizacijo, temveč močan partner v konstruktivističnem učnem procesu.

Celoten posnetek predstavitve si lahko ogledate na Arnes Video